Digitalizacija brez dostopnosti je lahko le še dodatna ovira

Slepi, slabovidni, gluhi, naglušni ali gibalno ovirani se vsakodnevno srečujejo z ovirami, ki so pogosto za druge nevidne. Tudi vse hitrejša digitalizacija, katere cilj je sicer olajšati in poenostaviti določene postopke na zdravstvenem, javnem, kulturnem ali drugem področju, lahko predstavlja za ranljive skupine le še dodatno oviro.

Projekt DigARegion – Digitalno dostopna regija je v okviru programa Interreg VI-A Slovenija–Italija povezal čezmejne partnerje prav z namenom izboljšati dostopnost digitalnih informacij, vsebin in storitev za različne skupine uporabnikov, tudi za osebe z invalidnostmi. Osredotočal se je na odpravljanje ovir v digitalnem okolju ter na razvoj bolj vključujoče in dostopne družbe s sodelovanjem institucij, strokovnjakov in uporabnikov. Najpomembnejše rezultate projekta DigARegion so povzeli na včerajšnji novinarski konferenci na novogoriški občini. Sledil je podpis sporazuma med partnerji projekta o nadaljnjem sodelovanju s ciljem digitalne dostopnosti.

Pionirji digitalne dostopnosti na Goriškem

Projekt DigARegion, ki skupno znaša 827.942,10 evra, sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija. Pri njem so sodelovali partnerji z obeh strani meje, in sicer Mestna občina Nova Gorica kot vodilni partner, Svet slovenskih organizacij, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, Združenje za ohranitev oglejske bazilike, Goriški muzej in Kulturni center Lojze Bratuž (KCLB).

»V Kulturnem centru Lojze Bratuž smo v okviru projekta DigARegion nadgradili dosedanja prizadevanja za digitalno dostopnost ter naredili prve korake k prilagajanju evropskim zahtevam na tem področju,« je ob robu tiskovne konference povedalaDaniela Klanjšček iz KCLB. Pomemben cilj projekta je bil strokovnjakom ponuditi znanje in orodja, s katerimi lahko prepoznajo ovire ter svoje vsebine, storitve in ponudbo prilagodijo različnim skupinam uporabnikov. Medtem ko je bil Svet slovenskih organizacij odgovoren za komunikacijo in promocijo, je KCLBsodeloval pri izobraževanjih in gostil tečaje na temo digitalne dostopnosti na različnih stopnjah, ki so se jih lahko udeležili tako člani lokalnih društev kot strokovnjaki, ki se ukvarjajo s spletnimi stranmi. Gostil je tudi konferenco, na kateri so na praktičen način prikazali, kako so predvsem umetnostno galerijo približali ranljivim skupinam. Prvi na Goriškem so se tudi lotili dostopnosti spletne strani, poleg KCLBpa se so se na to pot podali še ZSKP, Društvo Ars in MePZ Lojze Bratuž.

Dosedanji dosežki projekta

Med konkretnimi pridobitvami projekta je tudi portal DigARegion, ob katerem je nastala tudi brošura s praktičnimi napotki. Največ aktivnosti v okviru projekta je bilo namenjenih izobraževanju in usposabljanju na področju digitalne dostopnosti, je pojasnila koordinatorka. Med pomembnimi rezultati projekta je tudi izboljšanje dostopnosti vsebin v Goriškem muzeju in Oglejski baziliki. Obstoječe rešitve so nadgradili ter preverili, katere informacije in vsebine so na teh lokacijah dostopne različnim skupinam obiskovalcev.

»Delo z zaključkom projekta torej še ni končano,« je sklenila Mateja Zoratti. V to smer gre tudi sporazum o sodelovanju, ki so ga partnerji včeraj podpisali. Z dogovorom se zavezujejo, da bodo še vsaj pet let zagotavljali vsebine na portalu, skupaj promovirali strategijo za izboljšanje digitalne vrzeli, ki je bil en pomemben rezultat projekta, in sledili tudi drugim razpisom na tem področju.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.