O Borisu Pahorju je bilo že veliko povedanega in napisanega, še toliko bolj po njegovi nedavni smrti. Figuro slovenskega pisatelja in neutrudljivega pričevalca grozot 20. stoletja je mogoče spoznati preko njegovih del, predavanj, zapisov. Boris Pahor pa ni bil samo upornik, pisatelj in aktivist, bil je tudi prijatelj. Dolgoletno prijateljstvo ga je vezalo na drugega velikega slovenskega pisatelja, Mariborčana Draga Jančarja, ki je bil gost četrtkovega Srečanja pod lipami v spomin na preminulega pisatelja. V pogovoru s Pahorjevim sinom, Adrijanom Pahorjem, je delil svoje spomine, skupne ideje in mišljenja. Večer, ki so ga priredili Krožek Anton Gregorčič, Kulturni center Lojze Bratuž, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Skupnost družin Sončnica, so oblikovali tudi člani gledališke skupine O’Klapa. Kea Vogrič, Ema Terpin in Patrik Cingerli so ob klavirski spremljavi Petra Sobana prebrali nekaj pomenljivih odlomkov iz Pahorjevega opusa. Uvodno so predvajali tudi odlomek iz dokumentarca Iz sanje beseda ... iz leta 2003, ki ga je posnel Radijski Oder v režiji Maje Lapornik.
Drago Jančar je z Borisom Pahorjem bil dolgoletni prijatelj in sogovorec. Njuni poti sta se prvič srečali okrog leta 1967, ko je Jančar bil star 20 let in je študiral pravo na Univerzi v Mariboru. »Bil sem urednik študentskega časopisa, med nami pa so krožile ideje, ki jih je Pahor zapisoval v reviji Zaliv. Problem zamejskih Slovencev je bilo nenavadno, vznemirljivo in zanimivo vprašanje, zato smo ga povabili na javno tribuno o problemih zamejskih Slovencev in zamejstva danes,« se je Jančar spominjal prvega srečanja s tržaškim pisateljem. »Iz publike mu je nekdo takrat rekel, da v migraciji ne morejo razumeti socialistične stvarnosti. Borisa pa je to razjezilo, češ da ni v migraciji, a je iz Trsta in da nimajo pojma kaj se tam dogaja,« se je nasmejal Jančar. Tako se je začelo prijateljevanje in druženje najprej v Trstu in nato tudi v Ljubljani. »Takrat mi je pravil “moj mladi prijatelj”, saj je on bil star šestdeset let, jaz pa dvajset. Tudi pred par leti, ko jih je imel že sto, me je tako imenoval,« se je z veseljem spomnil pisatelj iz Maribora. Kljub razliki v starosti ju je združeval skupni občutek za svobodo. »V njegovih idejah sem našel globoka človeška in humanistična vprašanja, na moji strani pa je bila velika odprtost in radovednost do teh vprašanj. Pri svojih 50 oz. 60 letih je bil še vedno bojevit in je tak ostal prav do konca življenja,« je povedal Jančar. »Druži naju smisel in težnja po svobodi ter odpor zoper vsiljevanje, nasilje in omejevanje, to nama je najbližje,« je še dodal.