Fašistično taborišče naj postane kraj spomina

V Ascolijevi hiši v istoimenski goriški ulici je v soboto dopoldne potekalo zanimivo srečanje iz niza Izviri naše istovetnosti, ki ga je priredila Akademija Mirko Špacapan. Srečanje z zanimivo vsebino, ki je zaobjela stike, povezovanje in prepletanje med slovenskim in furlanskim svetom, je svoje mesto našlo na sedežu Furlanskega filološkega društva iz Gorice oz. Societât Filologjiche Furlane, kot piše ne vhodu v znamenito goriško stavbo.

Razdeljeni med dve državi

Uvodoma je prisotne v predavalnici furlanskega društva v imenu Akademije Mirko Špacapan nagovoril Marjan Drufovka, nakar sta izbrano temo v prijetnem pogovoru obdelala prof. Peter Černic in prof. Ferruccio Tassin, odličen poznavalec furlanske stvarnosti, pa tudi zapletenih odnosov med narodi na tem obmejnem območju. Sogovornika sta se uvodoma dotaknila časov, ko so naši kraji spadali pod avstro-ogrsko cesarstvo in so bili Furlani razdeljeni med dve državi. Resnici na ljubo so stiki med slovenskim in furlanskim narodom zadevali bolj vsakodnevne zadeve in so bolj malo segali na višjo raven kulturnega značaja, sicer smo bili Slovenci v tem pogledu v prednosti, saj smo že imeli svoj literarni jezik, svoje šole, časopise in knjige. Furlani vsega tega niso imeli in, kot sta ugotovila sogovornika, tudi sedaj še nimajo. Največ pozornosti sta Černic in Tassin namenila časom v začetku dvajsetega stoletja, ki sta ga oblikovala 1. svetovna vojna in takoj zatem še nastop fašizma. To je bilo tudi obdobje, ko so pomembno vlogo v medsebojnih odnosih igrali ljudje iz cerkvenih krogov, kot so bili msgr. Luigi Faidutti ter škofa Frančišek Borgia Sedej in Luigi Fogar. Vsi trije so se zavzemali za sožitje med tu živečimi narodi, a jih je fašizem s tiho podporo Vatikana nasilno utišal. Cerkveni krogi so bili pod Avstrijo cenjeni in so poleg verskih zadev opravljali tudi pomembne državne zadolžitve.

Fašizem povzročil gorje

Prehod iz ene države v drugo je marsikaj dobrega izničil, obenem pa povzročil, da se je italijanski predvojni iredentizem naglo prevesil v fašizem. Ferruccio Tassin je fašizem označil za režim, ki je v naših krajih povzročil veliko gorja. Slovenstvo je nameraval čim prej izbrisati z zemljevida teh krajev, pa tudi furlanščina ni bila deležna boljšega tretmaja. Ni bila sicer prepovedana, a so jo vsekakor zapostavljali.

Sogovornika sta si bila edina v tem, da so kljub očitnemu nasilju Slovenci ohranili svojo narodno zavest, saj so med ljudmi krožile knjige ter časopisi in se je razvil uporniški duh, medtem ko so Furlani potegnili krajši konec. Slovenci so za sabo imeli matično državo, medtem ko Furlani tega niso imeli. Postali so nekak »neuresničen narod«, kot ga je imenoval prof. Tassin. Te posledice Furlani občutijo še danes, ko se sami ne uspejo rešiti manjvrednostnega kompleksa in niso v stanju braniti in uveljavljati svoje jezika, je z žalostjo ugotovil furlanski predavatelj.

Bori se z mlini na veter

Drugi del pogovora je nanesel na nekdanje fašistično taborišče Visco, od koder je prof. Tassin doma. Ferruccio Tassin je tudi človek, ki se že veliko let bori z občinsko upravo iz Visca, da bi bivše taborišče končno uredili in mu dodelili spominski značaj, ki si ga zasluži. Bojuje se tako rekoč z mlini na veter, kajti med občinskimi možmi, kljub resnim in dokumentiranim pristopom, ne najde pravšnjega posluha, kvečjemu posmehovanje. Na srečo so se za ohranitev tega zgodovinskega kraja zavzele nekatere državne inštitucije, tako da so namere občine po rušenju objekta ustavljene. Obregnil se je tudi nad mlahavim odzivom Slovenije in Hrvaške, ki bi po njegovem mnenju lahko s pravšnjim nastopom stvari obrnili v pravo smer.

Nekdanje fašistično taborišče je sedaj obdano z »mrežo sramote«, a se je prof. Tassin ponudil, da bo vsakogar, ki si to želi, vodil po objektu. Na koncu se je med publiko in razpravljalcema razvila krajša debata, med katero so osvetlili še nekatera vprašanja, ki so bila izpostavljena na sobotni matineji.