Italijanske oblasti so med vojno močno udarile po župnikih

V okviru praznika sv. Roka v Podturnu so v prejšnjih dneh predstavili knjigo Storie di preti isontini internati nel 1915, v kateri so zbrane zgodbe goriških župnikov, ki so bili internirani leta 1915. Gre sicer za debelo knjigo iz leta 1969, ki je pred kratkim doživela ponatis v novi in prijetnejši obliki. Avtor zanimive vsebine je bil leta 1983 preminuli krajevni zgodovinar in kulturnik Camillo Medeot.

Predstavitve se je udeležilo precej ljubiteljev krajevne zgodovine, saj knjiga obravnava zanimiva vprašanja, ki jih »uradna« zgodovina zelo rada zamolči. Camillo Medeot je pred več kot pol stoletja zbral kakih 60 zgodb župnikov italijanske, furlanske in slovenske narodnosti, ki so jih zajele italijanske enote v krajih, kjer je do italijanske zasedbe prišlo tako rekoč brez boja. To se je dogajalo v Laškem, Furlaniji, Brdih in v raznih krajih na desnem bregu Soče vse do Bovca. Italijanska vojska je ljudi iz teh krajev imela za sumljive »avstrijakante«, čeprav so mnogi izmed njih bili italijanske narodnosti. Posebno so bili pod udarom prav župniki, ki so predstavljali intelektualno plat pretežno kmečkega življa in so uživali zaupanje med ljudstvom.

Nekatere so ustrelili

Z župniki je vojska grdo ravnala. Mnoge so aretirali na podlagi neresničnih, včasih prav »smešnih« obtožb. Vklenjene kot najhujše zločince so župnike peljali najprej v zapor v Palmanovo, kasneje pa so jih internirali po vsej Italiji, od Piemonta do Sicilije in Sardinije. Bili so tudi primeri, ko so nekatere župnike ustrelili kot sovražnike države. Surovo so z njimi ravnali tudi v internaciji, tako da so mnogi zboleli in tudi umrli. Protidržavni predznak so ohranili tudi po vojni, tako da so bili vedno pod kontrolo policijskih oblasti. Še hujše se je dogajalo z dušnimi pastirji, ki so begunska leta preživeli v avstrijskih deželah, posebno še, če je šlo za slovenske duhovnike. Nadzirali so jih takoj po vojni, med fašizmom so se pritiski le še povečali, mnogi so doživeli ponovno internacijo v raznih krajih po Italiji. Na srečanju sta o teh kočljivih vprašanjih spregovorila novinar Ivan Bianchi in zgodovinar Ferruccio Tassin, človek, ki je z vztrajnostjo preprečil namere, da bi izničili zgodovinski pomen koncentracijskega taborišča v Viscu. Sogovornika sta na zanimiv način posredovala kopico podatkov in zgodb, o katerih se veliko desetletij ni smelo govoriti. Še sedaj, sta naglasila sogovornika, se določene teme redkokdaj pojavijo v javnosti in se oblastniki raje predajajo pobudam z nacionalističnim predznakom. Iz publike se je oglasil tudi zgodovinar Sergio Tavano, ki je še podkrepil željo, da bi dolgo zamolčano resnične zgodbe vendarle prišlo na dan.

Večer je, kot rečeno, potekal med praznovanjem sv. Roka v Podturnu, katerega šagro so podaljšali do 18. avgusta.