Lekarnarji že zdavnaj ne oddajajo samo zdravil

Na Goriškem se tako kot po vsej Furlaniji - Julijski krajini vse pogosteje govori o pomanjkanju družinskih zdravnikov. Pozornost je največkrat usmerjena v paciente, ki ostajajo brez izbranega zdravnika, v vse daljše čakalne dobe in v prizadevanja zdravstvenih oblasti, da bi zapolnile prazna mesta v ambulantah. Veliko manj pa se govori o tem, kdo prevzame del bremena, ko je dostop do zdravnika otežen. Med prvimi na bojni črti so prav lekarnarji. Lekarne namreč že dolgo niso več zgolj prostor, kjer pacient prevzame predpisano zdravilo, ampak postajajo ena prvih vstopnih točk v zdravstveni sistem. Poleti se v lekarnah poleg rednega dela se poveča povpraševanje po zaščitnih kremah, izdelkih za nego kože po sončenju, sredstvih proti pikom žuželk in drugih pripomočkih, povezanih z vročino in dopustniško sezono.

Brez papirja še ne gre

»Ljudje pridejo v lekarno ne glede na to, ali imajo družinskega zdravnika ali ne. Smo nekakšen filter pred ambulantami in bolnišnico,« pravi Marco Rojec iz lekarne v Sovodnjah. Po njegovih besedah je ta vloga še izrazitejša po upokojitvi številnih družinskih zdravnikov, saj se ljudje pogosto najprej obrnejo na apotekarja. Ne toliko zaradi receptov, saj te običajno še vedno predpiše zdravnik, ampak zaradi vseh vprašanj, ki se pojavijo pred obiskom ambulante ali namesto obiska pri zdravniku. »Veliko je vprašanj o izpuščajih, prehladih, alergijah in drugih lažjih zdravstvenih težavah, pri katerih ljudje najprej želijo nasvet. Pogosto pa jih zanima tudi, kam se sploh obrniti in kako priti do določene zdravstvene storitve,« razlaga sogovornik.

Lekarnar opozarja, da vse več časa ne namenijo strokovnemu svetovanju, ampak birokraciji. Rojec kot primer navaja elektronske recepte in digitalizacijo zdravstvenega sistema. Številni starejši bolniki se v novih postopkih težko znajdejo, zato se po pomoč obrnejo na lekarno. »Nekateri dobijo recept po elektronski pošti, pa ga ne znajo odpreti ali natisniti. Drugi ne vedo, kam poklicati ali kako priti do potrebnih dokumentov. Za marsikoga je lekarna prva točka, kjer lahko to uredijo.« Ob tem opozarja, da administrativni postopki pogosto vzamejo dragocen čas, ki bi ga sicer namenili strokovnemu pogovoru s pacientom in osebnemu odnosu do njega. »Birokracija nam pobere veliko časa. Ne gre le za izdajo zdravila, ampak za vse postopke okoli njega.«

Rojec ob tem opozarja tudi na razliko med italijanskim in slovenskim sistemom. Po njegovih besedah je v Sloveniji postopek za paciente precej enostavnejši, saj lekarnar do elektronskega recepta dostopa neposredno z zdravstveno kartico. V Italiji je še vedno veliko več administrativnih korakov, zaradi katerih pacienti pogosto potrebujejo pomoč lekarniškega osebja. »Še vedno pa ni mogoče mimo papirja,« pravi Rojec in razlaga, da morajo v lekarnah recepte še vedno natisniti in nanje prilepiti nalepke.

Mnogi prihajajo iz Slovenije

Tudi v lekarni Orso Bruno v Oberdanovi ulici v Gorici, kjer večji del osebja govori tudi slovensko, se soočajo s podobnimi izzivi, nam pove mlada lekarnarka Pilar Pahor. »Pacienti sprašujejo predvsem, na koga naj se obrnejo zaradi določene zdravstvene težave. Pogosto smo tudi mi sami v škripcih, saj se v bolnišnicah neprestano menjujejo zdravniki in ne vemo, kam bi stranke usmerili,« pravi sogovornica. V lekarno zahaja veliko goriških strank, mnogi prihajajo tudi iz Slovenije in kupujejo zdravila ali izdelke, ki jih doma ne dobijo. »Poleti v lekarno vstopijo tudi številni turisti, ki jim je slabo zaradi vročine in potrebujejo prehranska dopolnila ali pa si želijo izmeriti krvni tlak,« pravi Pilar Pahor. V lekarni poleg merjenja krvnega tlaka nudijo še merjenje holesterola, test C-reaktivnega proteina in hemoglobina. »Poskrbimo tudi za luknjice za uhančke. V prihodnosti bi radi nudili še več storitev,« pravi sogovornica in poudarja, da lahko apotekar sicer pomaga le do določene mere, nato se mora pacient obrniti na zdravnika.