Močeradi »svatujejo«

Deževnega vremena iz zadnjih dni se veselijo razne vrste dvoživk, ki se ravno v tem času odpravljajo iz svojih prezimovališč, da bi si poiskale hrano in hkrati opravile svojo razmnoževalno dolžnost. Med njimi so tudi močeradi, ki v velikem številu živijo ob Soči tik ob državni meji - to se pravi le lučaj od goriškega mestnega središča. Območje je dokaj nedostopno, tako da se na tem predelu do reke odpravlja zelo malo ljudi - nekaj ribičev in poleti kopalcev. Dostop je možen s stičišča med goriško Ulico Scogli in solkansko Potjo na breg, kjer so v začetku decembra lanskega leta odstranili ograjo, ki je stala ravno na mejni črti. Steza vodi do reke, do katere lahko pridemo tudi s poti, ki pelje v solkanski kajakaški center. Potem ko se skozi grmičevje prebijemo do Soče, bomo ob vodi naleteli na stezico, ki ji lahko sledimo dolvodno nekaj sto metrov. Na tem območju bodo v okviru projekta Isonzo-Soča, ki ga vodi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, zgradili brv, ki bo omogočila kolesarjem prečkanje reke.Izpod strmega brega v teh dneh curlja voda, tako da bomo ob številnih izvirih s kančkom sreče lahko opazili močerade značilne črne barve z rumenimi pegami na hrbtu. Močeradi imajo sicer sploščeno in široko glavo, ki je z vratom jasno ločena od čokatega telesa. Tega nosita dva para kratkih, krepkih nog z debelimi kratkimi prsti. Odrasla žival od konice ust do konca repa navadno meri od 11 do 20 centimetrov; samice so praviloma zajetnejše in večje od samcev.