Na rolo papirja je skrivaj napisala imena 51 sojetnic

Med predavanja na letošnjem festivalu zgodovine èStoria so prireditelji uvrstili tudi žalostno usodo žensk, ki sta jih fašizem in nacizem ugrabila svojim dragim in jih pošiljala v koncentracijska taborišča. Na sedežu videmske univerze v Ulici Sv. Klare je potekalo dobro obiskano predavanje s predstavitvijo knjige spominov Rosalie Poropat, ki je preživela taborišči Auschwitz in Ravensbrück.

Srečanje s tem žalostnim poglavjem evropske in tudi naše zgodovine je potekalo v sodelovanju z združenjema VZPI-ANPI in ANED obema iz Trsta. Posege je vodil in koordiniral profesor zgodovine na tržaških višjih šolah Franco Cecotti, podpredsednik tržaškega ANED in tudi pisec številnih knjig o krajevni zgodovini. Glavno besedo pa je na tem popoldanskem srečanju imela prof. Dunja Nanut, ki je osebno poznala interniranko Rosalio Poropat in si tudi zapisala njeno žalostno zgodbo. Kot predsednica združenja ANED iz Trsta je Nanutova obrazložila, da ustanova zbira zgodbe deportirancev in jih natisne v drobne knjižice. V knjižni obliki je izšla tudi zgodba Rosalie Poropat. To pa z namenom, da bi tisti nesrečni časi ne šli v pozabo in da bi se z njimi zoperstavili številnim poskusom potvarjanja zgodovine. K temu je Dunja Nanut dodala, da so mnogi bivši deportiranci zgodovinarjem in raziskovalcev očitali, zakaj so se tako pozno začeli zanimati za te tragične zgodbe, veliko pa je bilo tudi takih, ki o tistih krutih izkušnjah niso hoteli govoriti.

Preko tisoč Primork

Iz raznih seznamov bivših deportirancev izhaja, da je izkušnjo nemških lagerjev doživelo več kot 1000 žensk s Primorskega. V glavnem je šlo za politične jetnice, kar pomeni, da je šlo za ženske, ki so bile na različne načine sodelavke odporniškega gibanja oz. vključene v vrste partizanskih enot. V glavnem je šlo za zelo mlada dekleta, ki so jih v taboriščih Nemci do izčrpanosti izkoriščali pri raznih prisilnih delih, največ v vojni industriji. Med te nesrečnice je spadala tudi Rosalia Poropat, ki je bila doma iz vasi Dane v severni Istri. Bila je sodelavka partizanov in so jo pripadniki SS aretirati 10. avgusta 1944 ter jo odpeljali v tržaški Coroneo skupaj s še 48 jetnicami. Že nekaj dni kasneje jih je vlak odpeljal v Auschwitz in kak mesec kasneje v Ravensbrück, severno od Berlina. Tam je delala v tovarni Siemens, ki je proizvajala materiale za vojno industrijo. V tovarni je Rosalia ukradla rolo papirja, iz katerega so izdelovali vžigalne vrvice. Na rolo je potem napisala imena in naslove 51 sojetnic, rolo pa je skrivala pred strogimi stražarji do osvoboditve taborišča. Ta seznam je prinesla domov in ga je kasneje poklonila muzeju v tržaški Rižarni. Pred leti je združenje ANED poskušalo izslediti bivše jetnice in tudi našlo nekaj takratnih nesrečnic. Med temi je bila tudi Ines Figini iz Coma v Lombardiji, ki je prišla v Trst na obisk k Poropatovi.

Pozorni publiki je spregovorila tudi mlada Michelle Visintini, pranečakinja Rosalie Poropat. Skupaj s študenti tržaškega liceja Petrarca je pripravila poglobljeno študijo a Rosalii Poropat, ki je vključena v omenjeno knjigo spominov. Mlada Michelle je prebrala nekaj odlomkov s srhljivih pričevanji Rosalie Poropat. V zaključnem delu predavanja se je razvila kar živahna debata med predavatelji in udeleženci srečanja, med katerimi je bil tudi Luciano Patat, raziskovalec in pisec knjige o deportirancih, ki je izšla pred kratkim. Vili Prinčič