Na Travniku nov prostor srečevanja in knjig

Goriški čezmejni prostor bo od sobote bogatejši za novo kulturno prizorišče, ki ga mala neodvisna založba Qudu libri odpira na Travniku in to v simbolno pomembni stavbi, kjer je živel in tudi umrl filozof Carlo Michelstaedter. Novost sta upravitelja založniške hiše Patrizia Dughero in Simone Cuva predstavila včeraj na srečanju z novinarji.

Kaj pravzaprav bo ta novi prostor? Ne bo knjigarna, čeprav bodo v njem tudi prodajali knjige, vendar le iz kataloga založbe Qudu, ki šteje že preko 150 publikacij. Ne bo knjižnica, četudi založnika že razmišljata, da bi v njem nekaj knjižnih polic namenila rabljenim knjigam ter njihovi izposoji oziroma izmenjavi. Soba Qudu, kot so jo preprosto poimenovali, bo delovala kot izpostava ponudbe založbe, kot prostor za srečevanje in literarne pogovore pa tudi za knjižne predstavitve. Na voljo bo tudi drugim založnikom in knjigarnarjem, ki bi ga želeli izkoristiti v ta namen.

Mala pritlična dvoranica pri hišni številki 7 na Travniku, točno nasproti vhoda v Bratinov dvor in Hišo filma, je preprosto opremljena s knjižnimi policami, parom mizic, stoli iz domače dnevne sobe in stenskim klavirjev, kar obiskovalcem ponuja vtis tople domačnosti. V njej bo prostora za kakih trideset obiskovalcev, tako da bo prikladna za pogovore, delavnice, knjižne predstavitve. Konec junija bodo gostili delovno srečanje zveže deželnih založnikov FJK.

V soboto, 14. junija, bodo prostore predali namenu s kulturnim dogodkom, na katerem bo v ospredju furlanska poezija. Ob 11. uri bodo gostili pesnico Cristino Micelli, ki bo v pogovoru s Paolom Cantaruttijem predstavila svojo novo pesniško zbirko. Posebnost založbe Qudu je prav velika pozornost poeziji, ki ji ni tuja okoliščina, da je Patrizia Dughero sama priznana pesnica z vrsto objavljenih zbirk.

Založba je dolgo let delovala v Bologni, kjer sta se Cuva in Dughero najprej posvetila literaturi s področja človekovih pravic s posebno pozornost na Latinsko Ameriko, zločine vojaških diktatur in tragedijo izginulih - desaparesidosov. Tej esejistični niši se je kmalu pridružila poezija. Pred nekaj leti sta se založnika odločila za selitev na Goriško, kjer ima Patrizia Dughero svoje korenine v Krminu, pa tudi ker ju je spodbujal utrip večkulturnosti obmejnega prostora.

Prevodi slovenskih del

Vanj sta se takoj vživela z odprtim pogledom, radovednostjo in ustvarjalnostjo. Knjižni katalog založbe se je kmalu začel bogatiti s publikacijami na temo lokalne zgodovine in kulture, s pesniškimi zbirkami in pripovedništvom krajevnih avtorjev. Mnogi med temi so slovensko govoreči z obeh strani meje. V nekaj letih se je nabral že dober ducat naslovov prevodov slovenskih knjižnih del, ki jih založba uspešno promovira med italijansko publiko. Velika uspešnica je bil za časa covida italijanski prevod stripa Črni plamen, ki je v slovenskem izvirniku na Primorskem dnevniku izhajal ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu. Med najnovejšimi naslovi sta prevoda zbirke pesmi Davida Bandlja Enajst let in pol tišine in kriminalke Detektiv Dante Mirta Komela. V planu za naslednje mesece sta dvojezična objava knjige Bogomile Kravos o Narodnem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, prevod otroške pesniške zbirke Zlatorog Marka Kravosa in še kaj.

Slovenska literatura tega prostora je pritegnila pozornost italijanskih bralcev, knjige gredo kar dobro v prodajo, bolj pripovedništvo kot poezija, ki ima svojo ožjo bralsko nišo, je povedal Cuva. Zato si želijo, da bi nov prostor na Travniku omogočil bralna srečanja (»poezijo je treba brati na glas in jo tako polno podoživljati,« je prepričana Patrizia Dughero) in približevanje bralcev k pesniškemu jeziku. Veselijo se središčne lokacije na Travniku, bližine Hiše filma ter skorajšnjega odprtja študentskega doma v Hiši Paternolli in pričakujejo, da bodo literarno sobo obiskovali številni mladi.

Povezujejo se tudi s kulturnimi akterji v Novi Gorici, knjigarno Maks, Mestom knjige in drugimi. Zdaj, ko razpolagajo z lastnim prostorom, bodo lahko svobodneje razporejali svoje dejavnosti, kakršen je festival Gorizia Most. Njegov osrednji del se je kot prejšnja leta odvijal v začetku aprila, dogodke pa želijo pomnožiti in razporediti čez vse leto. Marca so se z Eriko Fornazarič posvetili slovenski poeziji, v soboto bo kot rečeno v ospredju furlanska, do konca leta pa bo še nekaj dogodkov.

Za odprtje novega prizorišča bosta skrbela sama založnika. Točnega urnika ne bo, bosta pa kolikor mogoče skušala zagotoviti skoraj vsakodnevno odprtje za par dopoldanskih in pozno popoldanskih ur. Želita si, da bi ju Goričani in Novogoričani kar se da redno obiskovali.