Ob jubilejnem letu koledar, slikanica in življenjepis

Goriška Mohorjeva družba vstopa v jubilejno leto. »17. novembra 1923, to se pravi pred 100 leti in štirimi dnevi, je s podpisom nadškofa prišlo do njene ustanovitve, kasneje so izšle prve knjige in koledar,« je na ponedeljkovi predstavitvi knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe (GMD) za leto 2024 povedala urednica Marija Češčut. Stoletnico izhajanja obeležuje že tradicionalni zbornik Koledar GMD, ki ga je ob Mariji Češčut uredil Marko Tavčar, ob jubilejnem koledarju pa sta izšli še dve novi literarni deli.

Novo knjižno ponudbo so predstavili v Galeriji Ars na goriškem Travniku. Navzoče je uvodno pozdravil tudi predsednik GMD Renato Podbersič. »Novembra obeležujejo po goriških vaseh zahvalno nedeljo. Na voz naložijo kmetje marsikaj; letošnja letina iz vidika kmetijstva sicer ni bila preveč srečna, novonastale knjige pa so odlične,« je zagotovil. Poleg tradicionalnega zbornika sta izšli knjigi Anton Rutar - Vrli mož izpod Krna Jožeta Kurinčiča in slikanica Matic in angel varuh, ki jo je napisal Milan Petek Levokov, ilustrirala pa Katerina Kalc. Avtor otroške knjige se predstavitve ni mogel osebno udeležiti, občinstvu pa je namenil dopis, ki ga je prebrala Marija Češčut.

Koledar krasijo fotografije goriških in tržaških cerkva Danijela Devetaka. »Tako smo se odločili, ker je cerkev marsikje še edini kraj, kjer se redno oglaša slovenska beseda,« je pojasnil Tavčar. Uvodni del zbornika je prispevala senatorka in literarna kritičarka Tatjana Rojc s člankom Alojz Rebula (1924-2024) v znamenju resnice, v katerem izpostavlja ustvarjanje slovenskega pisatelja in njegov pogled na človekovo stremenje po resnici. Sledijo zgodovinski članki, prispevki o življenju Slovencev v Italiji in njihovi družbeno-kulturni stvarnosti ter drugi zapisi na različne teme, ki so jih razdelili v več sklopov.

Pomislili so tudi na otroke

Slikanica Matic in angel varuh pa prinaša zgodbo o petletnem dečku, ki si nadvse želi spoznati svojega angela varuha. Krasijo jo akvareli Katerine Kalc, ki je lani začela sodelovati pri GMD, že več let pa ilustrira otroške knjige. »To je vsakič nov izziv, vsakič moraš vstopiti v nov svet, in sicer v svet avtorja, in razumeti, kaj on pričakuje,« je na predstavitvi dejala ilustratorka. »Rekla bi, da predstaviš navsezadnje avtorjeve misli, bolj kot svoje,« je dodala.

Kako pa se pisatelju utrnejo pravljične zamisli? »Običajno se meni pojavijo med vožnjo po avtocesti, marsikatera pravljica je nastala na relaciji Ptuj-Nova Gorica, saj se kar pogosto vozim iz enega mesta v drugo,« je zapisal pisatelj Petek Levokov, ki je doma iz Ptuja, zaposlen pa je v Novi Gorici. Da je domišljija njegov paradni konj, je sicer dokazoval že kot otrok, ko se je v šolskih spisih najraje razpisal o astronavtih in njihovih vesoljskih pustolovščinah.

Zadnji je svojo literarno novost predstavil Jože Kurinčič. »Knjiga je mozaik dokumentov, skromen prispevek k ohranjanju goriške zgodovine in njenih mož,« je povedal o delu Anton Rutar - Vrli mož izpod Krna. Gre za popis življenja Antona Rutarja (1886–1983), duhovnika, ki je v veliko let maševal v Pevmi in Gorici. Bil je tudi med ustanovitelji GMD. »Bil je politično aktiven. Sodeloval je z goriško sredino, skrbel je za ohranitev slovenske identitete na Goriškem v obdobjem fašizma. Starše je tudi zato pozival, naj pošiljajo otroke v šolo,« je obnovil Kurinčič. Avtor, sicer Rutarjev pranečak, je še povedal, da je knjiga nastala ob dolgem brskanju po državnih arhivih.