Papir ni več edina podlaga, ponudba se širi na nove materiale

Ne samo knjige, revije in glasila, temveč tudi zgibanke, letaki, koledarji in po novem tudi nalepke, reklamne grafike za izložbe, razstavni panoji in informativne table. Tiskarna Grafica Goriziana praznuje 60-letnico dejavnosti v znamenju prilagajanja spremembam na tržišču in novim potrebam strank.

»V vseh teh letih je tiskarna doživela velike tehnične spremembe. Najprej so bile črke še svinčene, sledilo je ofsetno tiskanje in nazadnje digitalno. Poleg tega ne tiskamo več samo na papir, temveč na najrazličnejše trde podlage: aluminij, PVC, plastično folijo, pleksi steklo ... Do sprememb je prišlo tudi pri strankah. Največ jih je iz Vidma in Trsta, med deset in petnajst odstotkov pa iz Slovenije,« je povedal Mitja Cevdek, ki tiskarno vodi skupaj z Edijem in Eriko Pelicon.

»Z Edijem sva se v tiskarni zaposlila, komaj sva zaključila višjo srednjo šolo. Leta 1999 je, žal, Edijev oče Davorin prerano umrl, tako da si je bilo treba takrat res zavihati rokave, da smo s tiskarsko dejavnostjo nadaljevali,«pravi Mitja Cevdek in pojasnjuje, da je bila družba Grafica Goriziana ustanovljena oktobra 1966. Šest družbenikov je takrat odkupilo tiskarno Lucchesi (Lukežič), ki je imela proizvodne prostore v Križni ulici v Gorici. Dvanajst let kasneje sta ostala le dva od začetnih šestih družbenikov, Davorin Pelicon in Romano Cevdek.

Nova hala je bila prevelika ...

»Leto 1989 je bilo prelomno, saj je prišlo do selitve iz kleti v Križni ulici v Gorici v nove proizvodne prostore v štandreški obrtni coni. Nova hala je bila za takratne razmere ogromna, nedvomno prevelika. Danes je po šestdesetih letih skoraj pretesna,«pravi Cevdek, ki nam je v prejšnjih dneh skupaj z Edijem Peliconom spregovoril o spremembah v tiskarstvu in novih izzivih, s katerimi se sooča tudi Grafica Goriziana. »V preteklosti je tiskarsko delo potekalo precej drugače kot danes, sploh v zadnjih dvajsetih letih so bile spremembe zelo velike. Pri tradicionalnem ofsetnem tisku so v preteklosti velik del postopka opravili ročno, nato so velike spremembe prinesli računalniki,« nam je povedal Edi Pelicon in pojasnil, da so računalnike sprva uporabljali predvsem za pripravo besedil in oblikovanje strani. Postopoma so računalniki nadomestili številne starejše postopke, vendar je bilo treba pripravljene datoteke še vedno prenesti na film in nadaljevati klasični postopek izdelave tiskarskih plošč.

Pravo prelomnico je pred dvajsetimi leti pomenil prihod tehnologije CTP (Computer-to-Plate), pri kateri računalnik neposredno pošlje pripravljeno datoteko na napravo, ki s pomočjo laserja osvetli tiskarsko ploščo. Filmi in več vmesnih korakov niso več potrebni, prav tako ne klasično razvijanje s kemikalijami. »Okoli leta 2010 so filmi iz tiskarskega postopka dokončno izginili, klasična priprava za ofsetni tisk pa je postala bistveno bolj digitalizirana,« nam je pojasnil Pelicon in pristavil, da danes uporabljajo dve tehnologiji, ofsetni in digitalni tisk, ki se med seboj dopolnjujeta, izbira pa je odvisna predvsem od naklade, vrste izdelka, zahtevane kakovosti in časa izdelave.

Ofsetni tisk je primeren predvsem za večje naklade in izdelke, pri katerih je pomembna visoka kakovost. Uporablja se za tiskanje katalogov, knjig, zgibank, koledarjev in drugih tiskovin. Digitalni tisk je primernejši za manjše naklade, hitra naročila in izdelke, pri katerih je pomembna prilagodljivost. Datoteko je mogoče poslati neposredno v tiskarski stroj, zato ni potrebna izdelava tiskarskih plošč. Postopek je hitrejši, tiskovine so pripravljene v krajšem času.

Časopisi vse bolj digitalni

Tiskarska industrija se je v zadnjih dveh desetletjih zelo spremenila. »V preteklosti so tiskarne tiskale velike količine časopisov, revij in drugih publikacij. Danes se številne vsebine objavljajo digitalno, časopisi in revije pa so pogosto na voljo tudi v obliki datotek PDF ali prek spletnih platform. Pred leti smo tiskali po 12.000 izvodov jamarskega glasila iz Lombardije, ki je tudi samo prešlo na splet,« je povedal Pelicon in pristavil, da so se tudi naročila, ki so bila nekoč redna, na primer tiskanje voznih redov ali periodičnih publikacij, zaradi digitalizacije spremenila ali izginila. »V preteklosti smo imeli ob povratku s poletnega dopusta kar nekaj dela s tiskanjem zgibank za prevozno podjetje. Danes tega v glavnem ni več, saj so vse informacije in urniki avtobusov dosegljivi prek mobilne aplikacije,« je razložil Pelicon in skupaj s Cevdkom opozoril, da so se morali vsem omenjenim spremembam prilagoditi. Poiskati so morali nove poslovne priložnosti in nove stranke, poskrbeti je bilo treba za nove izdelke, za kar so bile potrebne vedno nove investicije. Nabavili so številne nove stroje, v zadnjih letih zlasti take, ki ne tiskajo samo na papir. Za ohranitev konkurenčnosti na tržišču so povečali število uslužbencev, čeprav digitalizacija zmanjšuje potrebo po tiskovinah.