Sreda, 24 april 2024
Iskanje

Sedež bodo prenovili, potrebujejo novo vozilo

Po poletnih požarih več zanimanja za vključitev v ekipo civilne zaščite iz sovodenjske občine

8. nov. 2022 | 7:33
Dark Theme

Sovodenjska občina bo v prihodnjih dveh letih namenila obnovi sedeža civilne zaščite na Vrhu sredstva, ki jih daje na razpolago ministrstvo za gospodarski razvoj. »Prihodnje leto računamo na 50.000 evrov in leta 2024 na dodatnih 50.000 evrov, s katerimi bomo obnovili sedež in še predvsem povečali njegovo energetsko varčnost. Ker je doslej v poslopju – gre za nekdanjo vojašnico – domoval vrtec, del ni bilo mogoče izvesti, z njegovo selitvijo v Sovodnje pa lahko končno načrtujemo obnovo stavbe,« pojasnjuje sovodenjski župan Luca Pisk, ki poudarja, da civilna zaščita opravlja izredno delo v korist krajevne in širše skupnosti, kar se je ne nazadnje izkazalo tudi med poletnimi požari. Prostovoljci so bili v prvi vrsti pri gašenju, kar je od njih zahtevalo veliko požrtvovalnosti in tudi poguma, saj so bile razmere na raznih požariščih ekstremne.

Med poletnimi požari je bilo poškodovane kar nekaj opreme. Na udaru so bila tudi gasilska vozila, s katerimi so prostovoljci prevozili na desetine kilometrov po gozdnih cestah, da bi se čim bolj približali ognju. Pisk pojasnjuje, da so že vložili prošnjo za pridobitev novega terenskega vozila, saj je tridesetletni Bremach GR35, ki lahko prenaša 800 litrov vode, opravil svoje in je potreben zamenjave. Omenjeno vozilo so sicer pridobili pred dvema letoma, ko jim ga je podarila gozdarska policija; do letošnjega leta je uspešno služilo svojemu namenu, vendar se je med gašenjem poletnih požarov izkazalo, da ni več povsem zanesljivo za tako nevarne intervencije. Sovodenjska ekipa civilne zaščite razpolaga še s kombijem Mercedes sprinter iz leta 2009 in s »pick-upom« znamke Nissan iz leta 2003, na katerega lahko namestijo cisterno za vodo s kapaciteto 450 litrov. Pisk sicer pojasnjuje, da okrožje civilne zaščite Kras-Soča, v katerega spada tudi ekipa iz sovodenjske občine, vsako leto vlaga prošnje za pridobitev sredstev za novo opremo in vozila.

»Po letošnjih požarih je toliko bolj pomembno, da dežela zagotovi krajevnim ekipam primerno pozornost,« poudarja Pisk in pojasnjuje, da bi morali nekoliko poenostaviti tudi postopke za vključevanje prostovoljcev v ekipe civilne zaščite. Prostovoljci morajo kar nekaj časa čakati na zdravniške preglede, po katerih lahko začnejo z usposabljanjem. Sovodenjski župan tudi izpostavlja, da je letos občina namenila krajevni ekipi civilne zaščite 8000 evrov. Sredstva so šla za kritje stroškov za ogrevanje in električno energijo, ki jo porabijo na sedežu, za popravilo vozila in še za nekaj manjših postavk. Dežela jim je doslej vrnila le 1500 evrov.

Sovodenjska ekipa civilne zaščite sicer šteje 27 članov, med katerimi je šest žensk. Poleti so sodelovali pri gašenju gozdnih požarov v Jamljah, nad Čukiščem, na Brestovcu in pri Devinu. Kar nekaj dela so imeli med evakuacijo Vrha, ko so domačine sprejemali v telovadnici in osnovni šoli; pri Fernetičih so pomagali pri zagotavljanju pomoči ukrajinskim beguncem; navzoči so bili v cepilnem centru v Gorici in na raznih dogodkih.

»Pred kratkim so se nam pridružili trije mladi, sicer smo po poletnih požarih opazili, da je bilo kar nekaj zanimanja za vključitev v našo ekipo, zlasti na Vrhu,« pravi Alex Visintin, ki je bil za koordinatorja sovodenjske ekipe civilne zaščite imenovan lani. Po njegovih besedah usposabljanje prostovoljcev zahteva kar dolg postopek. Preden se član lahko pridruži protipožarni ekipi, mine od 3 do 5 let, medtem ko je za enostavnejše zadolžitve potrebnega nekaj manj časa. V občinski ekipi civilne zaščite je dobrodošel vsak domačin, saj so ob večjem številu članov nedvomno lahko bolj učinkoviti. »Seveda smo hvaležni vsem, ki dajejo svoj doprinos; brez prostovoljcev ne bi bilo delovanja,« poudarja Visintin in za zaključek opozarja, da je za požari na Krasu ostala ogromna količina lesne biomase, ki bi jo bilo treba čim prej odstraniti. »Upam, da se bo letos čim več domačinov odpravilo v gozd po drva in tako prispevalo k zmanjšanju količine biomase, ki se v primeru novih požarov lahko spet vname,« pravi Alex Visintin.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava