Tudi mlajši in zaposleni vse bolj pod udarom revščine

V svetovalnicah in solidarnostnih centrih goriške nadškofijske Karitas najpogosteje poiščejo pomoč osebe med 45. in 65. letom starosti, ki imajo otroke in jim služba, ki jo opravljajo, ne omogoča življenja nad pragom revščine. Obiskovalci tovrstnih centrov pa se ne spopadajo izključno s pomanjkanjem materialnih dobrin, temveč se hkrati soočajo z različnimi težavami, kot so nizka stopnja izobrazbe, šibke poklicne kompetence ter zdravstvene in družinske stiske. To izhaja iz poročila o revščini, ki ga je tudi letos za celotno Italijo in tudi za Gorico izdala Karitas in ki predstavlja podatke za leto 2025.Tokrat so poročilo naslovili Storie di volti off line. Profili non visualizzati (Zgodbe neobjavljenih obrazov. Nevidni profili), s čimer želijo poudariti nevidnost revščine in spodbuditi družbo k iskanju rešitev v prid skupnosti. »Obraz slednjega nas opominja, kakšen naj bo naš pogled na drugega: tak, ki zares vidi, ne pa zgolj gleda,« je izjavil direktor goriške nadškofijske Karitas Paolo Zuttion. »Cilj, ki si ga zastavlja Karitas, je prav ta: omogočiti, da ljudje vidijo obraz drugega, predvsem tistih, ki so bolj nevidni,« je pristavil.

Zbrani podatki niso spodbudni, saj kažejo na porast revščine, še posebej med mlajšo populacijo. Tretjina obiskovalcev svetovalnic in solidarnostnih centrov goriške Karitas je mlajša od 45 let. Ti so lani predstavljali 31,79 odstotka vseh obiskovalcev, leto prej 32,7 odstotka, pred covidom pa le 20 odstotkov. V petih letih se je torej delež mlajših prosilcev za pomoč močno povečal. Še več je prosilcev za pomoč med 45. in 65. letom: lani je bil delež teh obiskovalcev 49,55-odstoten, medtem ko je bil predlanskim 48,92-odstoten. Starejši od 64 let pa predstavljajo 18,66-odstotni delež, kar je v skladu s podatki vsedržavnega statističnega zavoda Istat, ki prav tako poroča o manjšem deležu absolutne revščine med starejšo populacijo.