Ultramaraton ni samo tek, je tudi pisanje in branje

V letu 2024 je v projektu Primorci beremo od 22. aprila do 4. novembra sodelovalo deset splošnih knjižnic (Ajdovščina, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Narodna in študijska knjižnica v Trstu s knjižnico v Gorici, Piran, Postojna, Tolmin), v katerih je 1120 sodelujočih bralcev prebralo skupaj 8338 knjig slovenskih avtorjev, kar je 500 knjig oz. 6,37 odstotka več kot preteklo leto. Na seznamu je bilo 90 naslovov knjig, od tega 78 proznih del in 12 pesniških zbirk. Med njimi je bilo 23 e-knjig in 13 zvočnih knjig.

Maraton za terapijo

Kot že tradicionalno knjižnica Damirja Feigla iz Gorice in knjižnica Franceta Bevka iz Nove Gorice vsako leto priredita skupno prireditev ob zaključki projekta. Tokrat so jo v četrtek - ob prazniku Ta veseli dan kulture - priredili v »mestu knjige«. Dogodka so se udeležili pisatelji in maratonci Samo Rugelj, Boštjan Videmšek in Žiga X Gombač, ki so v pogovoru predstavili knjigo Ultrablues: Kako smo se trije kompanjoni lotili ultramaratona, ki je – izpod njihovih peres – izšla pri založbi UMco.

V poplavi hudomušnih anekdot in dogodivščin, ki so se avtorjem v času pisanja knjige zgodile, so publiki med drugim zaupali, zakaj so se odločili, da bo tek del njihovega življenja in kako dojemajo (ultra)maratone ter kaj imata skupnega tek in pisanje. »Oba sta zame (psiho)terapija,« je dejal Boštjan Videmšek, znan tudi kot novinar z vojnih območij. »Knjiga je kot nek mejnik v času, ko je nastala, in v času, ko je izšla. Jaz lahko ob pisanju povsem pozabim na čas,« je priznal mladinski pisatelj Žiga X Gombač. Založnik Samo Rugelj pa je dodal, da tako tek kot pisanje od človeka zahtevata veliko časa in da včasih zaradi tega lahko »trpi« družinsko življenje.

Doberdob prvič v projektu

V knjižnici Damirja Feigla iz Gorice ter občinskih knjižnicah Sovodnje in Doberdob je v projektu Primorci beremo letos sodelovalo 84 bralk in bralcev, ki so skupno prebrali 481 knjig. Akcijo je uspešno zaključilo 40 bralcev. »Vsako leto, odkar sodelujemo, se veča število bralcev, veča se delež tistih, ki so uspešno zaključili akcijo in veča se število prebranih knjig. Če primerjamo z letom 2019, imamo tokrat 25 bralcev več, 163 prebranih knjig več in 14 uspešnih bralcev več,« je povedal Alex Devetak, koordinator dogodkov v goriški knjižnici, kjer je bila letos - poleg kriminalk avtorjev Tadeja Goloba, Avgusta Demšarja in Irene Svetek - za bralce zelo priljubljena knjiga Gorica Mateje Gomboc. »Največja dodana vrednost projekta je ta, da so na seznamu izključno slovenska besedila slovenskih avtorjev. To je za naše bralce iz zamejstva še bolj pomembno zato, ker na tak način odkrivajo novo produkcijo in nove slovenske avtorje. Prav tako je pomembno to, da ta projekt gradi skupnost bralk in bralcev – pogosto se zgodi, da si bralke in bralci kar pri pultu svetujejo, katero knjigo iz akcije bi prebrali,« je sklenil Devetak. NŠK v projektu sodeluje od leta 2010, občinska knjižnica Sovodnje od leta 2017, občinska knjižnica Doberdob pa je letos prvič sodelovala pri projektu.

Gorica je zmagovalka

V knjižnici Franceta Bevka, ki v projektu sodeluje od začetka leta 2007, se je letos za branje odločilo 83 uporabnikov knjižnice, 71 pa jih je opravilo zahtevano – prebrati so morali vsaj pet proznih del in eno pesniško zbirko. »Poudariti moram, da večina sodelujočih, ki uspešno zaključi akcijo, ne prebere le zahtevanega števila knjig, temveč bistveno več. Letos je zmagovalka prebrala 26 del,« je bila navdušena Lara Konjedic, skrbnica projekta v novogoriški knjižnici. »Kot vsako leto nekateri naslovi požanjejo več zanimanja. Letos sta na tretjem mestu s po petnajstimi prebranimi O, Triglav moj dom Tadeja Goloba in Hiša sozvočja Ksenije Benedetti, na drugem mestu z 21 prebranimi knjigami pa Moja nona - Aleksandrinka Bojana Perocija; nesporna zmagovalka pa Gorica Mateje Gomboc s 30 oddanimi kazalkami,« je naštela.

Bralna akcija Primorci beremo s svojim dolgoletnim delovanjem povezuje bralce in knjižničarje primorske regije in zamejstva. »Z izbiro in promoviranjem kakovostnih slovenskih avtorjev širimo bralno kulturo in dajemo možnost še neuveljavljenim avtorjem, da se predstavijo širši javnosti. Verjamem, da je to za vsako knjižnico velik plus,« je še dodala. Število sodelujočih je zadnjih nekaj let stagniralo, letos pa je številka poskočila v obeh knjižnicah, kar jih zelo veseli.