V Gorici je treba nadgraditi kolesarsko mrežo

Evropska prestolnica kulture GO! 2025 je zanimiva tudi za kolesarske turiste, ki prihajajo na Goriško odkrivat nove privlačne kolesarske poti. V nedeljo se jih je v Gorici zbralo več kot petdeset na pobudo deželne zveze kolesarjev FIAB. Skoraj polovica se jih je v mesto pripeljala že dan prej. Šlo je za 22 kolesarjev FIAB iz Piemonta, Emilije-Romagne, Lombardija in Veneta, ki so v treh dneh prevozili 185 kilometrov kolesarske poti FVG 3, ki je ob robu furlanske nižine oz. ob vznožju Predalp speljana od Sacileja do Gorice.

Čeprav še ni povsem urejena - večji del je speljan po izključno kolesarskih stezah, delno pa po tudi drugih, lokalnemu prometu odprtih stranskih cestah - so predlanskim to pot izbrali za najlepšo v Italiji.

Spoznali utrip čezmejnosti

V nedeljo so si kolesarji ogledali še Gorico in Novo Gorico. Pridružilo se jim je več desetin članov FIAB iz vseh pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Od goriške železniške postaje so se podali na ogled mesta po Korzu Italije, po prometu zaprtih ulicah v starem delu mesta, do Coroninijevega parka, Placute, mimo sinagoge do Trga Evrope / Transalpina. Tam so doživeli utrip goriške čezmejnosti ob pestrem športnem in družabnem dogajanju v okviru niza Pohod za Evropo, ki je na trg privabilo številne domačine in obiskovalce.

Dlje so kolesarili po lepi stezi pod Kapelo do Rafuta, Šempetra, parka Basaglia in nato skozi Podturn in po Raštelu do Travnika.

Goriški člani FIAB so jim med potjo razkazovali zanimivosti, pripovedovali o zgodovini mesta in anekdotah o meji. Večji del razlag je med postanki prispeval Marko Marinčič, o Basaglievi psihiatrični revoluciji jim je govoril nekdanji vodja centra za duševno zdravje v Gorici - psiholog Franco Perazza -, že v jutranjih urah pa so obiskali tudi vilo De Nordis na Solkanskem polju, kjer jih je sprejel in nagovoril lastnik Romano Facco.

Kolesarji iz bolj oddaljenih dežel so že zgodaj popoldne stopili na vlak, ostali pa so se ob uri kosila podali na praznik čezmejnih testenin v t. i. EPK Distriktu ob trgu dveh Goric, kjer so lahko okusili in primerjali idrijske žlikrofe in karnijske cjarsonse. Nabrane kalorije pa so že kmalu pustili za sabo na briških vzpetinah, ko so se čez Oslavje podali do Števerjana in nato skozi Jazbine in po briških kolesarskih poteh skozi Ločnik spet do južne železniške postaje.

Gorica zaostaja

Ob sončnem a ne prevročem dnevu so bili obiskovalci navdušeni zlasti nad kolesarskimi potmi v okolici Gorice in na slovenski strani meje. Kot izkušeni poznavalci - mnogi med njimi so voditelji oz. odborniki sekcij FIAB v raznih mestih - pa so negativno ocenili zaostalost mesta Gorice na tem področju. Večinoma so kolesarske poti speljane po pločnikih, pogosto ne dosegajo minimalnih po prometnem zakoniku predpisanih standardov širine oz. varnosti zlasti pri prečkanju križišč in krožišč.

Potrebne so povezave

Zato da bo Gorica privlačnejša za rastoči trajnostni turizem, katerega vse bolj pomemben segment je tudi kolesarski turizem, so z domačimi člani FIAB soglašali, da bi bilo v mestu treba urediti spodobnejšo mrežo funkcionalnejših kolesarskih poti in jo povezati z obstoječimi deželnimi kolesarskimi itinerarji, že omenjenim FVG3, zelo obiskano FVG1 Alpe Adria (Salzburg-Gradež) in obalno FVG2, ki na Goriškem povezuje Tržič z Gradežem.

Vez Gorice s temi turističnimi kolesarskimi potmi naj bi bila Soška kolesarska pot (FVG5), ki je na slovenski strani meje že delno uresničena, postopoma jo urejajo tudi v južnem delu med Zagrajem in otokom Cona, odsek od Zagraja mimo Gradišča do Gorice pa je trenutno še v fazi načrtovanja pri deželni ustanovi za decentralizacijo EDR, ki je prevzela pristojnosti nekdanje Pokrajine Gorica.