V Gorici se kakovost zraka izboljšuje, vendar samo ena merilna naprava je premalo

V Gorici se je v zadnjih letih kakovost zraku izboljšala, sicer stopnjo onesnaženosti v mestu meri samo ena naprava, kar je premalo, da bi bili podatki povsem zanesljivi. Okoljevarstvena organizacija Legambiente je na podlagi podatkov deželne okoljske agencije Arpa pripravila poročilo o kakovosti zraka v goriški občini med lanskim letom.

»Podatki za leto 2025 kažejo, da se razmere izboljšujejo, sicer je na kakovost zraka vplivala tudi lanska zima, ki je bila posebno mila, poleg tega je bilo tudi padavin veliko,« poudarjajo iz zveze Legambiente in opozarjajo, da deželna agencija Arpa v Gorici razpolago samo z eno merilno napravo, ki je nameščena v Ulici Duca D’Aosta, in sicer sredi zelenja nekaj metrov stran od ceste, ki je zmerno obremenjena s prometom. Po mnenju naravovarstvenikov bi bilo treba namestiti še nekaj merilnih naprav tudi ob robu industrijske cone v Štandrežu in drugih predelih mesta, saj bi bili le tako podatki o izpustih škodljivih snovi bolj zanesljivi.

Med lanskim letom je bila povprečna letna koncentracija dušikovega dioksida pod mejno vrednostjo 20 mikrogramov na kvadratni meter zraku, ki ga določa nova evropska direktiva o kakovosti zraka (v veljavo bo stopila leta 2030).

Da se kakovost zraka izboljšuje, potrjuje podatek za drobne prašne delce PM10, katerih povprečna letna koncentracija se je lani znižala v primerjavi z letoma 2024 in 2023. Lansko povprečje za drobne prašne delce PM10 je znašalo petnajst mikrogramov na kubični meter zraku, kar je ravno tako pod priporočeno mejno vrednostjo, ki bo stopila v veljavo leta 2030 in bo znašala dvajset mikrogramov na kubični meter zraku.

Cilj ni ravno za vogalom ...

V zadnjih letih se je znižala tudi povprečna letna koncentracija drobnih prašnih delcev PM2,5, ki je znašala 11 mikrogramov na kubični meter zraku. Vrednost je pod sedanjim zakonskim pragom in se približuje mejni vrednosti 10 mikrogramov na kubični meter zraku, ki bo začela veljati leta 2030.

»Glede drobnih prašnih delcev PM2,5 je kakorkoli treba opozoriti, da bo potrebnih še kar nekaj let za doseganje standarda, ki ga določa svetovna zdravstvena organizacija oz. 5 mikrogramov na kubični meter zraku,« poudarjajo okoljevarstveniki in pojasnjujejo, da so drobni prašni delci PM2,5 zelo nevarni, saj prodrejo v pljučne mešičke in zelo povečajo tveganje za rakasta obolenja.

V svojem poročilu je zveza Legambiente povzela tudi glavne zaključke, do katerih so prišli na nedavnem srečanju o čezmejni kakovosti zraka na Goriškem, ki je potekalo v prejšnjih dneh v Novi Gorici. Goriški naravovarstveniki so še posebej zadovoljni, da so v Novi Gorici med lanskim letom v okviru projekta EnClod vzpostavili novo informativno mrežo senzorjev za spremljanje emisij, kar bo predstavljalo podlago za boljše razumevanje stanja in za nadaljnje ukrepanje. »Podatki, ki so prišli v javnost na novogoriškem srečanju, so zanimivi, vendar so težko primerljivi s stanjem v Gorici, kjer žal ni ustrezne mreže merilnih naprav, ki bi nam povedala, kakšno je stanje na celotnem občinskem ozemlju,« poudarjajo predstavniki zveze Legambiente.

Potreben čezmejni pristop

V goriškem odboru zveze Legambiente so prepričani, da bi moralo biti spremljanje koncentracije škodljivih snovi v zraku čezmejno.

»K onesnaževanju prispevajo poleg prometa in ogrevanja tudi razni industrijski obrati, ki se nahajajo tako v Italiji kot v Sloveniji; njihovi izpusti se razširijo nad celotnim čezmejnim urbanem prostoru. Pri tem sta še posebno pod udarom Svetogorska četrt v severnem delu Gorice in sam Solkan, in sicer zaradi izpustov iz Livarne,« poudarjajo iz zveze Legambiente in opozarjajo, da ravnokar pripravljajo čezmejno poročilo o kakovosti zraka v celotnem goriškem prostoru ne glede na državno mejo, saj so prepričani, da je tovrstni pristop prepotreben za usklajevanje ukrepov, s katerimi ciljati na znižanje škodljivih izpustov v ozračje.