Vse bolj nevarni tehnofašizem

V pričakovanju festivala novinarstva Le/ali delle notizie, ki bo sredi junija, so v Ronkah priredili niz dogodkov ob dnevu svobode informiranja. Osrednja je bila okrogla miza Novinarstvo med centri oblasti, Muskom in deintermediacijo. Sodelovali so generalni sekretar Evropske zveze novinarjev Ricardo Gutierrez, televizijski raziskovalni novinar Alessio Lasta, predsednik centra Balducci iz Vidma Paolo Iannacone ter strokovnjak za digitalne medije Luca Mercatanti.

Vodila je podpredsednica novinarske zbornice FJK Paola Dalle Molle, ki je izpostavila skrajno zaskrbljujočo homologacijo informiranja in napade na svobodo tiska. V Trumpovih ZDA so moteči mediji že izločeni s tiskovnih konferenc. V Italiji se vlada izmika novinarskim vprašanjem, krepi se pritisk na medije, prihaja celo do vohunjenja proti novinarjem. Do popolnega brisanja svobode informiranja pa prihaja v Gazi, prvi vojni v zgodovini, kjer Izrael sploh ne dopusti mednarodnim novinarjem, da bi prišli zraven, lokalne novinarje pa sistematično pobijajo.

Gutierrez je potrdil to zaskrbljujočo sliko. Gaza je primer negacije svobode informiranja z uporabo nazaslišanega nasilja tudi nad medijskimi delavci, ki jih ubijajo, zato da svet ne bi izvedel, kaj se tam dogaja. Svoboda tiska ni privilegij novinarjev, je pravica javnosti do svobodne informacije, brez česar ni demokracije.

Svoboda informiranja je pod udarom tudi na evropski celini, kjer je bilo v zadnjih desetih letih ubitih 52 novinarjev, 162 pa jih je trenutno v zaporu. Oblasti si tako v avtoritarnih kot v navidezno demokratičnih režimih prizadevajo za nadzor nad mediji, za manj pluralizma. Novinarji so vse manj zaščiteni, prekarni novinarji so bolj izpostavljeni izsiljevanju. Stanje v 44 državah sveta Evrope, ki zajema EU in sosednje države, še nikoli ni bilo tako zaskrbljujoče. Italija je še na slabšem in je na lestvici svobode tiska po svetu letos zdrknila na 49. mesto, je naglasil Gutierrez.

Nadzor z novimi tehnologijami

K nadzoru nad novinarji prispevajo tudi nove tehnologije, je pojasnil Luca Mercatanti. Mimo odmevnega primera uporabe sofisticiranega izraelskega vohunskega programa proti novinarjem portala Fanpage, je problem širši: »Ne predstavljamo si, kako preprosto je v naše pametne telefone naložiti vohunski virus trojan.« Umetna inteligenca je potencirala proizvajanje lažnih informacij in možnosti zavajanja javnosti. Potrebno bi bilo uvesti nadzor in obvezen elektronski »podpis«, ki naj zaznamuje z UI proizvedene vsebine. EU se opremlja s predpisi v tej smeri, na Kitajskem je nadzor v rokah države, v ZDA pa ni nadzora. »Big tech« z algoritmi odloča, katere informacije smejo v obtok in katere ne, ciljno usmerja prirejena ali povsem lažna sporočila.

Alessio Lasta mu je pritrdil. Oblast skuša neposredno prenašati na ljudi le tista sporočila, ki jih ustrezajo. To počneta Trump in Musk v ZDA, to počne Giorgia Meloni, ko se izogne vprašanjem novinarjev in posreduje televizijam posnete videoizjave. Pošteni novinarji bi se morali upreti, žal pa se dogaja nasprotno, ko izjave politikov z družbenih medijev amplificirajo v svojih medijih. To je hlapčevstvo, ni novinarstvo. Novinar mora iskati resnico, politikom postavljati nadležna vprašanja, razkrivati protislovja in laži v njihovih izjavah.

Iannacone se je navezal na besede papeža Frančiška o novinarjih v Gazi, »ki svoje reportaže podpisujejo s krvjo«. Iannacone se boji podložnega novinarstva, ki ne postavlja nadležnih vprašanj, ampak je le megafon politične in ekonomske oblasti. Tako novinarstvo je negacija svobode. Potrebujemo novinarje, ki »si obrabijo čevlje«, gredo med ljudi, spoznavajo njihove probleme in realno družbeno stvarnost in o tem pošteno poročajo. »Novinarji morajo dati glas tistim, ki ga nimajo,« je naglasil.

Svoboda informiranja je danes izpostavljena veliki nevarnosti tehnofašizma, je zaključil Gutierrez. Elon Musk in Donald Trump, najbogatejši in najvplivnejši človek na svetu sta se povezala, njun neprikrit cilj je odpraviti novinarsko posredovanje in neposredno manipulirati javnost. Kot je svarila Hanna Arendt, cilj nacistov, ni bil ta, da bi množice verjele v laži, ampak da bi bila informacijska zmeda tolikšna, da bi ne verjeli več nikomur. Danes je ta nevarnost z elektronskimi mediji še mnogo večja. Imamo pa možnost kljubovati. EU se je opremila z EMFA - European Media Freedom Act, zakonskim instrumentom za pluralnost in svobodo tiska. Stopil bo v veljavo avgusta letos. Vprašanje pa je, ali ga bodo države in sama EU izvajale.