Zanimalo jih je , kako ločnice postanejo stičišča

Za obiskovalce iz drugih delov Italije je Goriška še razmeroma neznano, a zanimivo območje. Preplet jezikovnih skupnosti in sledovi zgodovinskih dogodkov so letos privabili tudi pohodnike iz osrednje Italije, tako posameznike kot organizirane skupine. Nekateri so naše kraje spoznavali po Goriškem caminu (Iter Goritiense), 82 kilometrov dolgi pešpoti, ki povezuje baziliko v Ogleju z romarskim središčem na Sveti gori. Pot je nastala v okviru projekta Walk 2 Spirit kot ena od trajnih zapuščin Evropske prestolnice kulture. Za njo skrbita Fundacija Socoba in Frančiškanski samostan na Sveti gori.

Med pohodniki sta bili tudi italijanski skavtski skupini, klana Le Pleiadi iz Rima in Zenith iz okolice Bologne. Obe sta se med svojim poletnim pohodom ustavili na Vrhu in prenočili v športno-rekreacijskem centru Danica.

Za temo izbrali »meje«

Rimski skavti so si za osrednjo temo pohoda izbrali »meje«. Želeli so raziskati, kako lahko nekdanje ločnice postanejo stičišča. »Želeli smo raziskati tanko črto, ki je dolgo ločevala Italijo in Slovenijo, da bi razumeli, kako sta zgodovina in geografija oblikovali te kraje ter kako lahko geografske meje postanejo mostovi in kraji srečevanja,« so povedali za Primorski dnevnik.

Pot so opisali kot čudovito in ravno prav naporno. Navdušili so jih razgledi, hoja pa jim je ponudila tudi čas za razmislek. Obmejni prostor so doživeli kot živ in raznolik; pogovor s pripadniki slovenske skupnosti jim je pomagal bolje razumeti njegovo posebnost. Na Vrhu so jih sprejeli člani društva Danica, jim predstavili slovensko manjšino in organiziranost Slovencev v Italiji ter pripravili predavanje o prvi svetovni vojni in sledovih, ki jih je soška fronta pustila na tem delu Krasa.

Domačini so jih lepo sprejeli

Bolonjski klan Zenith je na Vrhu preživel dve noči. Tako so imeli več časa za spoznavanje zgodovine soške fronte in današnjega življenja ob meji. Za Goriški camino so se odločili, ker so želeli spoznati novo okolje, ljudi, krajevne običaje in zgodovino. »Želeli smo se zares približati tukajšnji stvarnosti tudi več kot stoletje po dogodkih prve svetovne vojne,« so pojasnili. Etape so prilagodili svojim potrebam ter si med hojo vzeli čas tudi za skupno druženje.

Obiskali so Oglej, Martinščino, Mirenski grad in Gorico. Najbolj sta jih presenetili odprtost in toplina ljudi: domačini so jim ponudili prenočišče, mimoidoči pa nasmeh, svežo vodo ali kos lubenice.

Kulturno društvo Danica poleti ni gostilo le skavtov. Svoje prostore v centru Danica je za prenočevanje ponudilo še dvema italijanskima pohodnikoma, ki sta se odločila peš obiskati vseh dvajset italijanskih dežel. Na poti iz Gorice proti morju sta se na Vrhu ustavila tudi vplivnica Giorgia Castagna in njen partner Alessandro. Castagna je postanek ter ogled rovov in jarkov na Brestovcu dokumentirala in objavila na družbenih omrežjih.

Odzivi pohodnikov kažejo, da so slovenske vasi v Italiji lahko zanimiva postaja tako na Goriškem caminu kot na drugih poteh čezmejnega prostora. Vsi sogovorniki so bili nad našimi kraji prijetno presenečeni in navdušeni, kar še enkrat potrjuje, da ima čezmejni prostor velik turistični in kulturni potencial.