Ženske so enakovredne moškim na vseh področjih

Imunologinja Antonella Viola je bila v soboto med protagonisti festivala èStoria. Z Alessiom Sokolom se je pogovarjala o razlikah in podobnostih med spoloma. Tej temi je posvetila knjigo Il sesso è (quasi) tutto, ki je bila vodilna nit pogovora. Zakaj obstajata dva spola? Viola je preletela znanstvena dognanja o razvoju življenja na Zemlji. Sprva so se enocelična bitja reproducirala natanko enaka ena drugim. V genetiki je smisel življenja reprodukcija, prenos genske kode. Včasih pa se zatakne, nova koda ni povsem enaka prejšnji. Prav napakam pri prenosu kode (mutacijam) se imamo zahvaliti za vso biološko različnost, za vso floro, favno in človeka. V teku evolucije pa se je nekoč pojavila spolna reprodukcija. Zakaj? Ker se je izkazalo, da so bitja z različnimi genskimi kodami bila močnejša v kompeticiji za življenje. Diferenciacija na dva spola pa je zagotavljala različnost kod.

Enakopravni da, enaki ne

So tudi izjeme, za človeka pa je delitev na dva spola dejstvo. V čem smo si podobni in v čem različni? Antonella Viola razlikuje med enakopravnostjo in enakostjo. Moški in ženske nismo biološko enaki. To pa ne pomeni, da ne moremo biti enakopravni v družbi. Patriarhalna družba je prezrla biološke razlike, vsilila pa je razlikovanje vlog, kar je družbeni konstrukt namenjen dominaciji moškega spola. Trditev, da so ženski možgani drugačni, da ženske niso primerne za tehnične poklice ali znanstveno raziskovanje, je lažna. Eksperiment je na primer ovrgel predsodek, da so ženske pri šahu slabše kot moški, češ da niso sposobne razvijati logike in strategije. Moške in ženske šahiste podobne ravni so postavili druge proti drugim, ne da bi se videli. Ko niso vedeli, s kom igrajo, je bilo razmerje zmag 50:50, ko pa so se videli, so moški povedli s 70:30. To pomeni, da so ženske ponotranjile predsodek, čutile so se manj vredne in izgubljale partije. Iz tega in podobnih primerov sledi, da bi se morali otresti predsodkov.

Ženske so na vseh področjih lahko enakovredne moškim. Možgani so tisti človeški organ, kjer so razlike med moškim in žensko najmanjše, je poudarila Antonella Viola. Več je razlik med osebki istega spola kot med spoloma.

Delitev na dva spola pa ni vselej tako črnobela. V naravi in med ljudmi so tudi posebnosti. Spol opredeljujejo trije dejavniki: kromosomi, hormoni in oblika genitalij. Navadno se ujemajo, v nekaterih primerih, povprečno enem na 100 do 150, pa ne. Osebek ima v sebi v različni meri elemente obeh spolov. Govorimo o intersex osebah, ki so bile nekoč žrtve grobega nasilja, ko je kirurg ob rojstvu posegal na genitalije, kot se mu je zdelo laže. Še danes so te osebe nevidne v družbi, žrtve predsodkov in stigmatizacije, ko skušajo kot transvestiti ali transspolne osebe slediti le svoji biološki naravi.

Homofob ne pozna biologije

Podobno velja za spolno usmeritev. Znanost je dokazala, da istospolnost ni izbira, ampak je biološko opredeljena. Ne obstaja gen istospolnosti, stvar ni tako preprosta, je dejala Viola, je pa več bioloških dejavnikov. Med temi, niso pa edini, so infekcije in imunske reakcije med nosečnostjo. Moški imajo kromosom xy, ženske xx. Ko mati pričakuje fantka, to povzroči imunsko reakcijo, ki je pri naslednjih nosečnostih fantkov vse večja. Premočna reakcija lahko vpliva na spolno usmeritev mlajših bratcev. So še drugi biološki dejavniki, vsi pa so dokaz, da je prepričanje homofobov, da je istospolnost »proti naravi«, bedarija. Ravno obratno: istospolni sledijo lastni naravi. Antonella Viola je govorila še o monogamiji, tako spolni kot socialni, pri živalskih zvrsteh in človeku. Tudi tu ima svojo težo biologija, tako da je skakanje čez plot v brk družbenim normam in morali pogosto biološko pogojeno.

Zelo pomembno je vprašanje medicine, ki je predolgo prezirala razlike med spoloma. Do leta 1993 so zdravila eksperimentirali samo na moških. Zato mnoga zdravila na trgu še danes niso ustrezna za ženske. To smo videli še pri cepivih proti covidu: 73 odstotkov vseh nasprotnih reakcij so doživele ženske, ker so bili odmerki primerni za moško in ne za žensko telo. Včasih ženski ustreza manjši odmerek, včasih drugačne sestavine. Kar 80 odstotkov vseh avtoimunih bolezni prizadene ženske, enako velja za osteoporozo. Infarkt udari bolj moške, zato je medicina preučevala moške simptome. Pri ženskah so različni, pogosto ne gre za akutno bolečino v prsih, ampak za drugačne simptome, ki jih medicina ni raziskala. Odtod paradoks, da za infarktom umira več žensk kot moških.

Potrebujemo torej drugačno medicino, ki bo upoštevala biološke razlike med spoloma. In tudi bolj holistično medicino, ki naj uravnovesi težnjo po mikrospecializaciji. Ta je koristna, vendar nikoli ne smemo pozabiti, da je človek celota in ne le skupek ločenih organov. Potrebno je soočanje tudi s humanističnimi in tehnološkimi vedami. Pojem »gender innovation« zajema zavest, da so biološke razlike med spoloma realne in pogosto prezrte, mnoge družbene razlike pa sad lažnih predsodkov. »To je treba dopovedati tudi informatikom, večinoma moškim, sicer tvegamo, da bomo dobili seksistično, homofobno in rasistično umetno inteligenco,« je zaključila Antonella Viola.