Tehtati brez ideoloških očal (Aleksander Koren)

Predsednike vlad v Italiji pogosto menjujemo, ustavne reforme pa so redkost. Zato oktobrski referendum, zaradi katerega se je, tako med zagovorniki, kot med nasprotniki predlaganih sprememb, že sprožil tudi obširen propagandni stroj, nikakor ne more biti plebiscit o Renziju. Če si to želi sam ali če to upajo njegovi nasprotniki. Bistvo reforme tudi ni v zmanjšanju stroškov, kot namiguje premier, še manj gre za uvajanje diktature, kot trdijo njegovi kritiki, saj nas pred diktature varuje okvir Evropske unije. Če ta propade, tako in tako nobena država na celini ne bi bila več imuna pred avtoritarnim režimom. Ne gre torej za strankarsko merjenje moči, temveč preprosto za oceno o vsebini. Ustavna reforma bistveno zmanjšuje vpliv senata, zmanjšuje število senatorjev, napoveduje poenostavitev postopka sprejemanja zakonov, predvideva drugačen sistem izvolitve predsednika republike in ustavnih sodnikov, ukinja Državni svet za ekonomijo in delo, ukinja tudi pokrajine in »popravlja« reformo (leve sredine) iz leta 2001, ki je z dodelitvijo večjih pristojnosti Deželam ustvarila veliko konfliktov med njimi in državo. Spreminja tudi referendumsko zakonodajo. Reforma ne posega v prvi del ustave, ki vsebuje temeljna načela, po katerih velja italijanska ustava za eno najboljših.
Kot vse reforme je sad kompromisov. Slabost oktobrskega referenduma je, da je treba reformo sprejeti ali zavrniti v celoti, zato je treba tehtati ali pozitivne plati presegajo negativne ali velja nasprotno. V sedanjem politično-parlamentarnem okviru ni mogoče, da bi lahko odobrili reformo, s katero bi se strinjali vsi.
Pomembno je tudi vedeti, da odobritev reforme prižiga zeleno luč volilnemu zakonu za poslansko zbornico (tako imenovani »italicum«), ki dejansko uvaja v Italiji večinski sistem. Ta naj bi omogočil sestavo homogene vlade, ne pa takšne, ki jo pogojujejo male koalicijske stranke ali celo pribežniki iz opozicije, kot se dogaja že petindvajset let. A vsebuje tudi ta zakon sporne točke, na primer glede načina izvolitve poslancev. Zato je treba pri oceni reforme upoštevati tudi ta vidik, čeprav ni neposredno predmet referenduma.
Čeprav javnomnenjske raziskave kažejo, da ustavna reforma za državljane ni prioriteta, je vsekakor dobro, da smo o njeni vsebini in njenih posledicah informirani. Brez gledanja skozi ideološka očala.