IMENA - Paòr, Kokbek in Duràk ... (Marjan Kemperle)

V včerajšnjem pregledu kulturnih strani italijanskih časopisov na državnem RadioTre je voditeljica oddaje med drugimi omenila članek, ki ga je milanski Corriere della sera ob 105. obletnici rojstva posvetil tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju. A kaj, ko je nedeljski slavljenec prek radijskih valov postal ... Paòr. Niti imenovanje njegove Nekropole pred desetimi leti prav na istem radiu za knjigo leta v oddaji Fahrenheit očitno ni bilo dovolj, da bi si pisatelj zaslužil pravilno izgovorjen priimek.
A ni bil edini. Znašel se je v dobri družbi, ali bolje radijski tovarišiji, saj je tudi njegov pisateljski in politični sopotnik Edvard postal ... Kokbek. In to ne enkrat: kot Paòr kar nekajkrat.
Še dobro, da so med jazzovskim intermezzom iz režije obvestili voditeljico, da slavljenec ni Paòr temveč Pahor, tako je lahko novinarka popravila napako in tudi domiselno nakazala, kako naj bi Italijani pravilno izgovarjali pisateljevo ime: »S toskanskim h-jem,« se je poučno izmazala.
Je pač tako, da slovenska imena in priimki še vedno povzročajo težave v italijanskem svetu, tudi tistem najbolj kulturnem.
Podobno je tudi z drugimi slovanskimi imeni. Dobre tri ure pozneje je bilo med poročili italijanskega deželnega sedeža Rai v Trstu slišati ime znanega skladatelja, ki ga doslej svet ni poznal: Duràk.
Kdo pa je sploh to?
Šele potem, ko je bilo povedano, da je uglasbil simfonijo Iz novega sveta, je bilo mogoče razumeti, da gre za Antonina Dvořaka. In še dobro, da je bil Čeh. Če bi bil Rus in povrhu duràk, bi mu bilo verjetno sila nelagodno, saj neprijetno je imenovati se ... Neumnež.