BRIDGE & ROLL: Zakaj imajo Norvežani Klaeba in Haalanda?

Nedelja je bila zame športno kar stresna, ali vse se je na koncu dobro končalo. Skoraj neverjetna veriga dogodkov se je pričela zgodaj popoldne, ko je po zelo slabem prvem skoku Niki Prevc z izjemnim drugim uspelo priti na stopničke na skakalni tekmi, potem sta se pozno popoldne istočasno igrali dve košarkarski tekmi, ki sta me zanimali, in obe sta se odvijali nekako po istem kopitu. Na Češkem je slovenska reprezentanca na začetku drugega polčasa zaostajala že za celih 21 točk, potem pa zmagala v končnici, v Trstu pa se je Jadranu uspelo rešiti na težki tekmi proti Mantovi s čudežno, recimo kar zelo srečno, trojko v zadnjih sekundah. In za konec pozno zvečer je Stara dama, ki je nezasluženo izgubljala proti Romi, z dvema goloma v zadnjih minutah izenačila. Ni kaj, bilo je zelo pestro in vsaj zame zelo zadovoljivo.

Vseeno pa bi se še za danes vrnil na pravkar zaključeno zimsko olimpijado. Obljubljam, da vas bom potem končno nehal mučiti s temami, ki zelo malo zanimajo povprečnega športnega sledilca, ali ne morem mimo komentiranja o skrivnosti uspehov norveškega športa. Dežela s petimi milijoni prebivalcev je od vekomaj kraljica vseh zimskih športov in redno osvaja največ kolajn. Kako je to sploh mogoče? Oprostite mi, ali si ne morem kaj, da ne bi izustil najbolj banalni razlog, ki mi kot prvi pade na pamet: ker so pač Vikingi, ljudje, ki so se prilagodili nemogočim razmeram v najbolj mrzlih predelih našega planeta, kjer je med drugim skoraj pol leta večna tema.

Razmere, ki hočeš nočeš silijo ljudi, da sodelujejo med seboj iz golih razlogov enostavnega preživetja, in so torej zelo nagnjeni k potrebam skupnega življenja, kjer je dobrobit skupnosti veliko bolj važna kot osebna svoboda. V teh krajih je zdrava vzgoja mladih rodov odločilnega pomena za samo preživetje skupnosti, ker se morajo otroci kaj hitro naučiti, da bo njihovo življenje težko in se morajo zato nanj čim prej prilagoditi, morajo torej čim prej razumeti, kaj jih čaka in biti pripravljeni. Da strnem: v tistih življenjskih pogojih enostavno ni prostora za razvajeno in mehkužno mladino. Na severu imajo pregovor, ki pravi, da ne obstaja nizka temperatura, obstajajo samo pomanjkljiva oblačila. Zato mamice, ki gredo na sprehod z malim v vozičku, ko se odpravijo v lokal, pustijo voziček zunaj pred vrati, da se otrok čim prej navadi na mraz, ki ga bo spremljal celo življenje.

Drugi primer: ne vem, če ste kdaj videli, kako izgledajo na severu prostori v naravi, kjer se mali otroci igrajo, seveda ob budnem spremstvu izredno dobro šolanih vzgojiteljev. Čisto normalno je, da jih pustijo plezati visoko po drevesih, kjer se morajo sami znajti. Lekcija: sam si zabredel v težave in torej sam se moraš iz njih izvleči, ali drugače rečeno, odgovornost je tvoja in samo tvoja. Mali brez problemov uporabljajo britve, da si iz vej izdelujejo palice, skakajo po blatu in se valijo po pobočjih (kar smo med drugim svoj čas tudi mi mali delali, ko ni bilo staršev zraven - joj, lepi časi! - oprostite ...). In ob tem se seveda tudi oni izredno zabavajo. Tam se torej dogaja nekaj povsem nedojemljivega za naše pojmovanje starševstva.

In potem je seveda tudi športna vzgoja, ki je na tistih zemljepisnih širinah na najvišji možni ravni, saj se tam od vedno zavedajo, da je pravilno dojeti šport najboljša šola za življenje. Po zakonu je šport v najmlajših letih, tja do štirinajstega, igra, zabava in sprostitev, zato ni tekmovanj, ni lestvic, ni nobenega merila športnega uspeha. Mladi se udejstvujejo v vseh možnih športnih zvrsteh, s ciljem, da osvojijo čim več motoričnih spretnosti, ali drugače rečeno tam gori delajo zavestno in načrtno to, kar so osnovne šole delale za časa Jugoslavije, in tako ustvarjajo vsestranske športnike. Športna kultura je torej močno zasidrana v naravi sami tistih ljudi in se potem bolj ali manj vsi ukvarjajo s športom ali rekreacijo.

Ko pa nekdo pokaže poseben talent, ga usmerijo v športno ustanovo za vrhunski šport v Oslo, kjer so bodočim šampionom na voljo vsi mogoči moderni pripomočki in najboljši panožni trenerji. Rezultat? Klaebo, ki osvoji zlato kolajno v vseh svojih nastopih na olimpijadi, Haaland, ki para mreže po svetovnih nogometnih igriščih, ali še Warholm in Ingebrigsten, ki sta pojem najvišje možne kvalitete v kraljici športov atletiki. Tu je še nogometna reprezentanca, ki zmrcvari mogočno Italijo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Zakaj se nisem rodil na Norveškem? V resnici sovražim mraz, torej je verjetno bolje, da sem se rodil tukaj.