Prijava
Dark Theme
Kje ste nazadnje kupili srajco, ki jo imate na sebi? Se še spomnite, kje ste našli knjigo, ki ste jo iskali tako dolgo? Kateri je vaš najljubši supermarket? Se raje potepate po manjših trgovinah, kjer vam svetujejo in ponudijo boljši vpogled v to, kar kupujete, ali ste odvisni od nakupovalnih centrov? Morda so to vprašanja, ki si jih lahko zastavlja le privilegirani del družbe. Vsem je očitno, da smo čedalje bolj prikrajšani pri ponudbi, ko stopimo v »normalno« trgovino. Ne le da je izbira majhna, tudi uslužbencev je čedalje manj.
Večina trgovin se zdaj nahaja na spletu. Od malega umetniškega obrtnika do znane papirnice na Japonskem - vse je mogoče naročiti prek spleta. Nič novega, in tega bo čedalje več.
Teme potrošništva se ne bi loteval znova, če v teh dneh ne bi prejel nekaj zanimivih mailov proizvajalcev torb s sedežem v ZDA. Da, dve torbi in nahrbtnik sem pred leti res naročil od tam. Izdelki so nedvomno zelo kakovostni. Predvsem nahrbtnik ima posebno doživljenjsko garancijo (lifetime guarantee). Prav zanima me, ali bo to res držalo, če se čez dvajset let kaj pretrga.
V sporočilih se nekateri opravičujejo za vedenje svojega trenutnega predsednika in zapišejo: »Kot ponosen Američan sem globoko užaloščen nad tem, kar vidim tukaj. Ustrahovanje. Mentaliteto "jaz na prvem mestu". Izolacijo. Aroganco. Kratkovidnost. Selektivno uporabo prava. Krutost do priseljencev. To me do dna duše gnusi.« Besede, ki jih ne pričakuješ od znamke, ki prodaja visokokakovostne nahrbtnike. Strah jih je, da se bo začel bojkot ameriških znamk.
In res je: že lani poleti sem začel iskati alternative ameriškemu trgu. Ne iščem le predmetov, temveč tudi aplikacije, ker me osebno začenja motiti, da so moji podatki v rokah velesile, ki ravna nečloveško in postavlja temelje za novo protidemokratično realnost. Večina velikih tehnoloških podjetij, od Appla do Googla in Microsofta, je pač tako vpletena v politično zgodbo, da je zame nujno odstopiti od te navidezno brezplačne igrice. Šef Appla, Tim Cook, se je pred kratkim udeležil premiere dokumentarca Melanie Trump in se fotografiral z režiserjem Brettom Ratnerjem, ki je že nekaj let na seznamu osumljencev spolnega nadlegovanja. Predstavniki Googla in Microsofta se prav tako pojavljajo na pomembnih srečanjih v podporo Donaldu Trumpu.
Vsak ima lahko svoje politično mnenje. Vemo, da se morajo močna podjetja nekako sprijazniti s trenutno politiko. Vseeno pa jim ni treba prisostvovati na vsaki večerji ali sprejemu samo zato, da bi se klanjali novemu cesarju. Tehnološke velesile so primorane izkazovati spoštovanje iz zelo očitnega razloga: upajo, da predsednik Trump ne bo povišal carin. Zato ne vem, koliko gre tukaj sploh za politiko in ideologijo. Še nikoli ni bilo tako očitno, da je nastopanje na Trumpovem dvoru zamišljeno le kot taktika interesov. Bojijo se za lastno denarnico in pika. V resnici je njihov problem strah, da bodo izrinjeni iz tekme bogatenja.
Zato sem se pred meseci odločil, da bom resno vzel ponudbo spletne strani Go European (www.goeuropean.org), kjer lahko spoznamo marsikatero zanimivo alternativo uveljavljenim imenom. Nekatere aplikacije so sicer plačljive, a jasno razložijo, kako ravnajo z našimi podatki, zagotavljajo višjo stopnjo varnosti in ne trgujejo z našimi življenji. Večina programov spada v skupino odprtokodne programske opreme (open source). Kdor se spozna na programiranje (danes se lahko marsikaj izvede tudi s pomočjo umetne inteligence), lahko program prilagodi svojim specifičnim potrebam.
Konkretni primeri so: ProtonMail (Švica), ki je nadomestil moj Gmail, OsmAnd Maps (Nizozemska) namesto Google Maps in aplikacija LibreOffice (Nemčija), s katero pišem to kolumno. Zakaj sem se za to odločil? Po novem je treba Microsoftu letno odšteti skoraj sto evrov za uporabo Worda. Te norosti ne nameravam podpirati. Ta denar lahko vložim drugam, predvsem pa podprem dobra evropska podjetja. Žal mi je za proizvajalce nahrbtnikov, a na omenjeni spletni strani ponujajo alternative tudi za nahrbtnike, oblačila, pametne telefone in računalnike. Preverite sami.
Seveda lahko iz navade pustimo vse, kot je. Vendar se mi zdi pomembno razumeti, da prav takšne majhne odločitve najbolj zabolijo velika podjetja in lahko dolgoročno vplivajo na (njihovo) politiko.
