Nedelja, 19 januar 2020
Iskanje

BREXIT: EU potrebuje novo vizijo

16. dec. 2019 | 10:24
    Dark Theme

    Suverena zmaga britanskih konservativcev na četrtkovih predčasnih volitvah narekuje, da bo premier Boris Johnson končal brexit. Premier je že po izidu volitev napovedal, da se bo to zgodilo 31. januarja, včeraj pa je najavil, da bodo britanski poslanci še pred božičem glasovali o izstopnem dogovoru, doseženem z Brusljem. Konec januarja se bo torej začelo prehodno obdobje in se bodo začela pogajanja o prihodnjih odnosih med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo. Johnson, ki razpolaga zdaj z veliko večino glasov v parlamentu, se bo najbrž potegoval za mehak brexit, ki bi omogočil, da ostane Velika Britanija znotraj carinske unije in enotnega trga. Trd brexit bi imel namreč hude posledice za britanski BDP in bi se država še zadolžila. Temu večina konservativcev nasprotuje.

    Vendar brexit pomeni, da bo država članica prvič v zgodovini zapustila Evropsko unijo, in to zelo hitro. To bi zahtevalo od evropskih institucij in vlad drugih držav podroben razmislek. Nasprotno, v Bruslju in drugje so si v zadnjih dneh oddahnili, češ da je konec nočne more in negotove prihodnosti. Zdelo se je vse zelo jasno. Trgi so praznovali, funt se je podražil, evropski voditelji so dobili datum, ko bo London »končno«« zapustil EU. Kaj pa potem?

    Evropska unija zdaj potrebuje spremembe, drugače bo težko rastla v prihodnosti. Bruselj mora zarisati novo skupno pot in izvajati konkretne politike, ki bodo odgovarjale potrebam in zahtevam evropskih državljanov. Brexit in nelagodje, ki z različnimi odtenki zaznamuje prečno več držav članic, sta ne nazadnje odraz nezadovoljstva ljudi, ki jim Evropa ne nudi zadostnih zagotovil za prihodnost in ni (še) ponudila receptov za izzive novega tisočletja, od globalizacije do družbenih in gospodarskih neenakosti, spremembe trga dela, razširjene prekarnosti, pomanjkanja pravil ali podnebnih sprememb.

    Evropskim državljanom običajne politike očitno ne odgovarjajo več ali niso dovolj, zato tudi nastajajo nova gibanja in stranke, ki iščejo nove in drugačne rešitve. Da je Bruselj izrazil zadoščenje zaradi izida britanskih volitev, je razumljivo. Toda zdaj bi se morala začeti nova pot, kjer bodo v ospredju vrednote in načela demokracije, miru, človekovih pravic in blaginje – na katerih je po drugi svetovni vojni tudi nastala skupna Evropa – ne pa samo BDP, pakt stabilnosti idr.

    Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer obljubila, da je med najpomembnejšimi nalogami nove komisije zaščita okolja ter zelena in digitalna tranzicija, sploh pa namiguje na gradnjo nove in sodobnejše Evrope. Brexit bo zahteval še mnogo energije od evropskih voditeljev, ki pa so že poudarili, da ne nameravajo skleniti trgovinskega dogovora z Londonom za vsako ceno.

    EU mora torej gledati naprej in se zavzemati za rast ter odpraviti vse negotovosti, katerih sad so razna gibanja sovranistov ter protievropsko in proti evru naravnane težnje, iz katerih so nastali in še nastajajo tudi zelo nevarni nacionalizmi. Nova Evropa bi morala končno postati pomemben in močan akter s skupno zunanjo in trgovinsko politiko, ki bo kos globalnim izzivom, začenši s trgovinsko oz. carinsko vojno, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump po Kitajski pred kratkim začel tudi proti stari celini. Trumpove poteze so tudi odraz izrazitega sovranizma. Evropska unija mora na te in druge izzive odgovoriti racionalno in uravnovešeno, predvsem pa z novo in jasno vizijo prihodnosti.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani

    $tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

    Katera beseda je v letu 2019 najbolj zaznamovala slovensko narodno skupnost v Italiji?

    14. jan. 2020 | 17:00
    Defibrilator
    Jezik
    Migranti
    Narodni dom
    Paritetni odbor
    Predsednica
    Predstavništvo
    Ravnatelj
    Stadion
    Strelišče
    Prikaz rezultatov

    Glasovanje zahteva prijavo