BRIDGE & ROLL: Komercializacija SP je v polnem razmahu

Včeraj sem na spletu naletel na satirično oddajo o nogometnem svetovnem prvenstvu, ki jo je predvajala nemška državna televizija in v kateri je nastopal znan satirik. Ta je bil svojčas med drugim tudi športni nogometni komentator in torej ve, o čem govori. Izredno mi je bila všeč njegova ugotovitev, ki po moje krasno povzema globlji smisel vsega tega, kar se dogaja v Severni Ameriki: »Svetovno prvenstvo je mogočna prireditev, na kateri nastopajo najboljše svetovne nogometne reprezentance, ki bodo po mesecu hudih bojev odločile o zmagovalcu. In to bo za gotovo Fifa, ki bo zmagala z izidom 10 milijard proti nič.«

Prav v prvem prispevku za to kolumno sem zapisal, da sta tokrat združili moči dve najbolj mogočni svetovni dobičkarski organizaciji, Trumpova administracija in Fifa, ki točno sledi napotkom največjih svetovnih (beri ameriških) oligarhov, kako da naj še poveča svoje že nepojmljive zaslužke. Kar vidimo po prvih tednih prireditve, priča na žalost prav o tem: komercializacija SP je v polnem razmahu in so jo očitno zelo dobro pripravili. Cene vstopnic so vrtoglavo visoke, na tribunah pa je vseeno polno ljudi, ki z dresi in zastavami bodrijo razne ekipe. Koliko od vseh teh pa je pravih pristašev, ki so prišli v Ameriko iz vseh koncev sveta, pa je vprašanje, ki verjetno ne bo nikoli imelo odgovora. Pomislili so na vse mogoče podrobnosti, da ne rečemo trike: triminutni odmor na sredini vsakega polčasa, ki je predpisan za »tekočinsko okrepitev«, je seveda možnost, ki je dana televizijskim postajam, predvsem ameriškim, da predvajajo svoje reklamne vložke. To možnost seveda izkoristijo tudi vse ostale svetovne televizije. Kot stari televizijski najprej športni komentator in potem tudi urednik sem se večkrat spraševal, zakaj je Fifa zaupala športne pravice za prvenstvo v glavnem nacionalnim javnim televizijam (vsaj tako je v Italiji in Sloveniji - mislim tudi drugje) in ne privatnim družbam, ki gotovo imajo veliko večje gospodarske zmogljivosti. Počasi se mi poraja sum, da se je vse skupaj zgodilo zato, da ima Fifa popolno kontrolo nad vsemi reklamami, ki gredo kjerkoli v program, in bo zato na koncu unovčila vse reklamne zaslužke v zameno za podelitev pravic. In bo torej število 10 milijard verjetno še skromno v primerjavi s tistim, kar bo Fifa res dala v žep. Ponavljam, vse je to samo sum in, če ni tako, bom najsrečnejši človek na svetu, kajti to bi pomenilo, da le ostaja še nekaj športnega duha tudi pri Fifi. Ali, kot je pravil prebrisani in z vsemi »žavbami« namazani Andreotti: »Misliti slabo pomeni grešiti, ali običajno pomeni tudi uganiti.«

Da še za trenutek ostanem pri tem, sem včeraj tudi izvedel, da bo na finalu odmor trajal pol ure in da bodo v tem času nastopali priznani izvajalci, med katerimi tudi Shakira in Madonna. Kar se Shakire tiče, v redu, bila je poročena z znanim nogometašem, torej nekako spada v ta krog, kaj pa bo delala Madonna, res ne vem. Za božjo voljo! Ima moja leta! Upam, da res ne bo skakljala po odru pomanjkljivo oblečena. Je pa izredno inteligentna ženska, ki točno ve, kaj ljudje hočejo (drugače ne bi nikoli imela uspeha, saj pravih glasbenih talentov nima), in zato pustimo se presenetiti. Dejstvo pa ostane, da bo tudi na najvažnejši tekmi SP vse prirejeno okusu ameriškega gledalca, za katerega je športni dogodek okvir za spektakel na odru in ne obratno, kot bi po vseh športnih pravilih moralo biti in kot smo navajeni, da je, v naših deželah z razvito športno kulturo.

Na koncu pa še vsaj zame zanimiv občutek, ki me je prevzel, ko sem gledal tekmo med Belgijo in Iranom. Bil sem izredno vesel za Irance, ko so na koncu osvojili točko in sem se potem še dolgo spraševal, zakaj sem sploh navijal za azijsko deželo, kjer je na oblasti srednjeveško nazadnjaška teokracija, in ne za naše brate Evropejce. Potem sem pomislil, da je to starodavna dežela s kulturo, ki sega skoraj tri tisočletja nazaj, ki je bila skozi vse dobe mogočna in ponosna, ki je niso niti Arabci nikoli zares podjarmili in ki se je potem uprla (in prav zato namestila na oblast popolnoma nasprotno ideološko garnituro) marionetnemu šahu, ki so ga namestile na prestol zahodne petrolejske družbe, in je le zato trn v peti vsem. Nikoli ni nikogar napadla, drugi pa jo nenehno, tudi sedaj, ali le njihove igralce obravnavajo na SP kot nevarne teroriste (in to prav Američani! Sramoti ni konca ...). Preberite, prosim, ganljivo pismo, ki so ga igralci pustili po tekmi v slačilnici in potem povejte mi, kdo je zares primitiven. Še in vedno bolj navdušeno bom navijal zanje.