D’ANNUNZIOV KIP: Poetični šovinizem

»Il croato lurido, s’arrampicò su per le bugne del muro veneto, come una scimmia in furia, e con un ferraccio scarpellò il Leone alato.« »(...) quell’accozzaglia di Schiavi meridionali che sotto la maschera della giovine libertà e sotto un nome bastardo mal nasconde il vecchio ceffo odioso.« Imenitni intelektualec, ki je v začetku 20. stoletja spočel te razsvetljene besede (za nepoznavalce italijanskega jezika naj le povemo, da je Hrvat zanj »gnusen« in podoben opici, južni Slovani pa »drhal«, ki težko skriva svoj »odvratni stari obraz«), bo v kratkem na pobudo uprave tržaškega župana Roberta Dipiazze dobil kip na Borznem trgu, v strogem središču mesta. Župan in sodelavci s ponosom poudarjajo, da bo to poklon pesniku ob stoletnici pohoda na Reko, torej v spomin na zasedbo tega mesta, ob robu velike razstave na isto temo.

V teh dneh, ko je bila peticija proti postavitvi spornega kipa kar uspešna, se vrstijo mnenja za ali proti tej pobudi – oglašajo se politiki, novinarji, kulturniki. Pisatelj Claudio Magris je med tistimi, ki poudarjajo, da je Gabriele D’Annunzio kompleksna osebnost, ki ga ni mogoče enostavno označiti kot fašista, ne da bi ob tem priznali, da je bil tudi velik pesnik. Livio Sirovich pa mu v dopisu, ki smo ga pravkar prejeli, odgovarja, da v tem primeru ne gre debatirati o pesnikovih literarnih veščinah ter poetičnem slogu, ker je praznovanje stoletnice zasedbe Reke izrazito politična izbira s političnim pomenom: razstava in kip postaneta izgovor za uporabo (ali zlorabo) zgodovine.

Sirovich ima prav. Kip bodo bolj kot pesniku postavili karizmatičnemu vodji legionarjev, ki so pred stotimi leti odkorakali na Reko, predvsem pa človeku, ki je trdil, da mora Italija zaobjemati vso Dalmacijo in dober del Slovenije, saj sta bila Longatico (Logatec) in Nauporto (Vrhnika) po njegovem mnenju upravičeno smatrana kot »prava vrata Italije«. Na to in na zgoraj objavljene citate nas je med drugimi opozoril ronški bloger Marco Barone, ki je pred dvema letoma pisal hrvaškemu veleposlaništvu v Rim in vprašal, kaj menijo o vsakoletnem proslavljanju pohoda na Reko v Ronkah. Odgovor se je glasil, da taka praznovanja ne pripomorejo k nadgradnji dobrososedskih odnosov in da spodbujajo nacionalistična čustva.

Šovinizem je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika »prepričanje o večvrednosti lastnega naroda«. D’Annunzio je bil prav to. Bil je tudi velik ljubitelj vojne. Poleg tega, seveda, je pisal pesmi; morda tudi vrhunske, če želite. Ampak zdaj ne obeležujemo stoletnice njegovega rojstva, smrti ali pa objave prve pesniške zbirke. S kipom v središču Trsta bomo proslavili stoletnico zasedbe mesta, ki je danes v drugi državi, prav tako članici Evropske unije, katero bi on – ko bi bil še živ – zagotovo do mozga sovražil.

Maja letos je med drugim tudi minilo sto let, odkar je slavni »vate«, pripravljen na reški podvig, v svojem rasističnem slogu izjavil: »Fuori la schiaveria bastarda e le sue lordure e le sue mandre di porci.« Tudi to stoletnico bomo očitno praznovali v Trstu, mestu koncerta treh predsednikov, s katerim se ob vsakem koraku rad pohvali ravno taisti župan.