DAN POTEM: Cvetje ni dovolj

Čeprav smo ženske že več kot sedemdeset let pravno povsem izenačene z moškimi, torej enake pred zakonom, so ženski boji še vedno potrebni. Na te so ob včerajšnjem mednarodnem dnevu žensk opozarjale različne nevladne organizacije, ki jih vodijo ženske. Morda smo pred zakonom res enake, so opominjale, v praksi pa enakopravnosti še nismo dosegle.

Še vedno beremo o krutih intimnopartnerskih umorih žensk. Ubite so s pištolami, zadavljene, zabodene ali pretepene do smrti. V Italiji na tak način umre 130 žensk na leto. Za nekatere sodnike je ljubosumje olajševalna okoliščina pri dodeljevanju višine kazni. Vedno več zdravnikov zaradi ugovora vesti ne opravlja splavov. To pomeni, da ženske ponekod nimajo več zagotovljenega dostopa do splava v javnem zdravstvu. Vse to je dokaz, da je patriarhalna kultura v praksi pogosto nad zakonodajo.

Poleg teh problemov obstajajo še mnogi drugi. Brezposelnost žensk je še vedno večja kot brezposelnost moških. Bruto plača moških je višja od povprečne bruto plače žensk. Po nekaterih podatkih ženske dlje časa iščejo zaposlitev kakor moški. Zaposlene ženske porabijo za gospodinjska in skrbstvena dela okoli 40 ur na teden, torej še en delovnik, moški veliko manj.

Tudi ženske kvote, ki se upoštevajo v nekaterih poklicih, še zlasti v politiki, kažejo na neenakopravnost v družbi. Je zares treba na določene položaje postaviti ženske samo zaradi kvot? Bi koga motilo, če bi v poslansko zbornico izvolili 75 odstotkov sposobnih žensk in le 25 odstotkov moških, če bi bili to najpametnejši in sploh najboljši predstavniki? Zagovorniki ženskih kvot pozabljajo na bistvo. Najpomembnejša je sposobnost, ne spol kandidata. Sposobnih žensk pa gotovo ne primanjkuje.

To je bilo le nekaj argumentov v prid prazniku žena. Potrebne so torej korenite družbene spremembe. Samo s cvetjem, za katerega smo sicer hvaležne, pač ne moremo biti zadovoljne.