Če je kdo pričakoval, da se bo Massimilianu Fedrigi in desnosredinski koaliciji, ki ga podpira, maščevalo zadržanje deželne vlade v času pandemije covida-19 oziroma če se bo moral soočiti z nezadovoljstvom ljudi zaradi omejitev in obveznega cepljenja, se je uštel. Fedriga je postal prvi predsednik Dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je bil na to mesto izvoljen dvakrat zaporedoma in to še z večjim odstotkom glasov kot prvič: če je leta 2018 namreč zbral nekaj več kot 57 odstotkov glasov, jih je tokrat dobrih 64 odstotkov.
Massimu Moretuzzu, furlanskemu avtonomistu, ki je bil Fedrigov tekmec na čelu levosredinskega zavezništva, ki je tokrat štelo še Gibanje petih zvezd, Zelene in Levico ter Pakt za avtonomijo, v katerega so se vključili še Občani, ni uspel preboj. Zbral je le malo več kot Sergio Bolzonello, ki je leta 2018 nastopil brez Gibanja petih zvezd in Pakta za avtonomijo, Tretjega bloka pa takrat še ni bilo. Le-ta z Maranom očitno ni uspel prepričati volivcev, prehitela ga je Giorgia Tripoli, ki je v listo Skupaj svobodni zbrala različna gibanja in združenja, ki se prepoznavajo v nasprotovanju pandemskim omejitvam, obveznemu cepljenju, pomoči Ukrajini itd., ki pa so vsekakor skupaj dobila manj kot lani, ko so nastopila ločeno. Volivci so očitno izbrali druge poti oz. so kar ostali doma in to v še večjem številu kot pred petimi leti, saj je udeležba v primerjavi z letom 2018 spet upadla za dobre štiri odstotke. V zadnjih 20 letih pa je nazadovala za skoraj 20 odstotkov, kar je slab znak za demokracijo in politiko, ki očitno še vedno ne zna nuditi odgovorov ljudem.
Nazadnje, a dejansko najpomembnejše: sinoči namreč še ni bilo uradno gotovo, koliko ali če sploh bo kak slovenski kandidat oz. kandidatka izvoljen v deželni svet. V deželni svet je bil naposled izvoljen le predstavnik Slovenske skupnosti Marko Pisani.