GAZA: Tožba za genocid na sodišču v Haagu

Na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ), najvišjem sodnem organu ZN, se začenja obravnava tožbe Južne Afrike proti Izraelu, obtoženemu genocidnih dejanj nad palestinskim narodom v Gazi po napadu Hamasa 7. oktobra. Danes bo svoje pravne argumente predstavila Južna Afrika, jutri bo na vrsti zagovor Izraela, nakar bodo sodniki odločali, kako naprej. Tožbo je Južna Afrika vložila konec decembra. Ker bo meritorno vprašanje, ali Izrael izvaja genocid nad Palestinci, predmet dolgotrajnega postopka, je vlada iz Pretorie sodišče pozvala, naj sprejme nujne ukrepe, da palestinsko ljudstvo v Gazi zaščiti »pred nadaljnjo, hudo in nepopravljivo škodo« in zagotovi, da bo Izrael spoštoval obveznosti iz konvencije ZN, ki obravnava genocid.

Najprej pravni okvir. Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, sprejeta 9. decembra 1948 v Parizu tudi kot odziv na genocid Judov v nacističnih taboriščih, v 2. členu opredeljuje genocid kot »katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom v celoti ali delno uničiti neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino: 1. pobijanje pripadnikov take skupine; 2. povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb pripadnikom take skupine; 3. naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizičnega uničenja; 4. uvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v skupini; 5. prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino.« V tožbi se Izraelu očita, da z množičnim pobijanjem in stradanjem civilnega prebivalstva v Gazi krši vsaj prve tri točke 2. člena.

Drugo vprašanje zadeva pristojnosti sodišča. Odločitve ICJ so za države zavezujoče in se nanje ni mogoče pritožiti, sodišče pa nima instrumentov prisile do držav. Meritorna obravnava o genocidu bo v najboljšem primeru trajala več mesecev, najbrž leta, ko bo za Gazo prepozno. Tudi na nujne ukrepe za ustavitev nasilja, ki jih zahteva Južna Afrika, bi izvajanje odločitve sodišča lahko vsilil le Varnostni svet ZN, kjer je veto ZDA do zdaj izjalovil vse resolucije za prekinitev ognja. Je pa res, da bi zahteva ICJ po prekinitvi ognja imela veliko moralno težo in bi jo bilo težko zavrniti, ne da bi s tem spodkopali temelje mednarodnega pravnega reda.

V preteklosti je bil kot genocid priznan pokol Tutsijev v Ruandi, vendar ko je bil ta že zdavnaj izvršen. Podobno je bilo s Srebrenico: pokol več kot 8000 Bošnjakov leta 1995 je bil prepoznan kot genocid šele 12 let kasneje. To je potem Mednarodnemu kazenskemu sodišču prav tako s sedežem v Haagu, ki pa se za razliko od ICJ ne ukvarja s spori med državami, ampak sodi o vojnih zločinih posameznikov, ponudilo osnovo za obsodbe glavnih krivcev. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in njegovi česa takega ne tvegajo, saj Izrael nikoli ni priznal kazenskega sodišča. Priznava ICJ, njegove odločitve pa ni upošteval leta 2004, ko je sodišče izreklo (neobvezujoče) mnenje, da je gradnja zidu okrog zasedenih palestinskih ozemelj ilegalna.

Genocida tudi ni lahko dokazati. Poleg dokazov o objektivnih genocidnih dejanjih, ki jih je sicer v Gazi (tudi v primerjavi s Srebrenico) na pretek, je treba dokazati še subjektivni genocidni namen. V tožbi je o tem veliko dokaznega gradiva, kot je vrsta agresivnih izjav obrambnega ministra Joava Galanta in premierja Netanjahuja, ki je pokol v Gazi opravičeval tudi z biblijskim sklicevanjem na Amaleka in potrebo po iztrebljenju vseh njegovih potomcev, pa vse do namere o deportaciji v Kongo (ministra Ben Gvir in Smotrič).

Posebna poročevalka ZN za zasedena palestinska ozemlja Francesca Albanese v sveži knjigi J’accuse ne dvomi, da gre po mednarodnem pravu za genocid, ki ni enkratno dejanje ampak trajni proces. Res pa je, da je ni mednarodne oblasti, ki bi velesilam, zlasti glavni med njimi, lahko vsilila odločitve, ki jim niso pogodu. ZDA so že zavrnile obtožbo genocida, vprašanje pa je, ali bodo v postopku stopile na stran Izraela. Na stran Južne Afrike so kot prvi že pristopili Bolivija, Malezija, Pakistan in Turčija, pričakovati je še druge. Po pozivu 250 španskih pravnikov Španiji in EU, o katerem smo poročali, je včeraj 65 znanih slovenskih osebnosti pozvalo tudi Slovenijo, naj podpre tožbo.

Pravni in politični spopad torej. Vprašanje je, ali bo prevladala mednarodna zakonitost ali politični interesi.