KOROŠKI FOKUS: Koroška po Kaiserju

Medtem ko koroški Slovenci čakajo na vmesno poročilo komisije pri notranjem ministrstvu na Dunaju, ki naj bi konec septembra osvetlilo ozadje škandalozne policijske akcije na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli, kraju nacističnega zločina pred 80 leti, ki je terjal življenje enajstih članov dveh slovenskih družin, je glede napovedanih korenitih sprememb v deželni politiki na Koroškem marsikaj že bolj jasno. Iztekel se je namreč rok, do katerega so se morali prijaviti kandidati oziroma kandidatke za novega predsednika (vladajoče) socialdemokratske stranke (SPÖ), ki bo nasledil sedanjega predsednika stranke in hkrati deželnega glavarja Petra Kaiserja.

Kot kaže, bo edini resni kandidat za Kaiserjevega naslednika na deželnem kongresu stranke 20. septembra v Beljaku sedanji deželni svetnik Daniel Fellner (48), čeprav je svojo kandidaturo v roku prijavil tudi še čisto neznani član stranke iz Celovca, ki pa nima nobenih možnosti za izvolitev. Statut stranke pa omogoča, da se lahko pojavi kandidat/kandidatka tudi še na samem deželnem kongresu. V tem primeru pa je potrebna dvotretjinska podpora delegatk in delegatov, ki jih bo na deželnem kongresu okrog 530. Možnosti za takšen razplet so majhne, saj je najresnejši Fellnerjev tekmec za vodenje stranke in za prihodnjega deželnega glavarja, predsednik kluba socialdemokratskih poslancev v avstrijskem parlamentu Philip Kucher, sporočil, da vidi svoje mesto na Dunaju, ne pa v Celovcu. Obenem je podprl Fellnerja kot »osebnost, ki bo lahko nadaljevala pot Petra Kaiserja«.

Fellner, ki je član koroške deželne vlade od leta 2018, v letih od 2010 do 2018 pa je bil poslovodja socialdemokratske stranke na Koroškem, izrazitega političnega profila ne ponuja, prav tako znotraj stranke ni kandidat s popolno podporo. Predvsem se njegovo stališče glede odnosa do svobodnjaške stranke (FPÖ) močno razlikuje od stališča dosedanjega predsednika stranke Kaiserja. Tako je Fellner, ki naj bi Kaiserja - čeprav s časovnim zamikom - nasledil tudi kot deželni glavar (morda že spomladi 2026!), v pogovoru za avstrijski dnevnik Die Presse izjavil, da vidi skrajno desničarsko svobodnjaško stranko kot del demokratičnega spektra v državi in s tem tudi kot potencialnega vladnega partnerja. In to čeprav je še vedno v veljavi t. i. Vranitzkyjeva doktrina, ki vsaj na državni ravni izključuje vsakršno oblikovanje vladne koalicije socialdemokratov s svobodnjaki. To je po Fellnerjevi izjavi potrdil tudi sedanji predsednik avstrijskih socialdemokratov in podkancler Andreas Babler.

Fellner, ki je te dni skušal umiriti precej močno razburjenje znotraj stranke s tem, da je govoril o »strateški potezi«, je pri svoji prvotni izjavi očitno pozabil na usodne izkušnje koroških socialdemokratov s Haiderjem v začetku tega stoletja, ki so deželo pahnili v finančno katastrofo in jo še danes močno bremenijo. Njegova ocena, da so svobodnjaki potencialni partner socialdemokratov tudi pri sestavljanju deželne vlade, pa je nevarna tudi iz drugega razloga: po vse glasnejših govoricah ni čisto izključeno, da bi se Herbert Kickl, vodja avstrijskih svobodnjakov in po rodu Korošec, ki je začetek leta diletantsko zapravil možnost, da bi postal prvi avstrijski kancler iz vrst svobodnjakov, odločil za kandidaturo na deželnozborskih volitvah na Koroškem leta 2028. V tem primeru in pred ozadjem slej ko prej močno nemškonacionalistično in desničarsko obarvane dežele Koroške ni izključeno, da bi se volivci in volivke - kot že v preteklosti - odločili za original. Povrhu tega na deželnih volitvah 2028 (ali prej) ne bo več v igri tako močne politične osebnosti, kot je Peter Kaiser. Politične karte bodo torej popolnoma premešan, kar ne bo toliko koristilo kandidatu socialdemokratov, zagotovo pa svobodnjakom in morda tudi ljudski stranki (ÖVP), sedanjemu partnerju SPÖ v koroški deželni vladi.

Na parlamentarnih volitvah oktobra lani so svobodnjaki postali najmočnejša politična stranka ne le po Avstriji, temveč - prepričljivo - tudi na Koroškem. Z zmago svobodnjakov leta 2028 bi bil deželni glavar iz vrst socialdemokratov vsekakor preteklost, desnica (s Kicklom ali brez njega) pa bi si lahko izbrala za manjšega vladnega partnerja - manjšini nenaklonjeno ljudsko stranko ali socialdemokrate. Scenarij, na katerega se bodo morali pripraviti prebivalci Koroške, še posebej slovenska manjšina, prav tako tudi sosedje v alpsko-jadranskem prostoru.