KOROŠKI FOKUS: Leto spominjanja in opominjanja

Avstrija se letos spominja treh pomembnih obletnic - kot po vsej Evropi in svetu 80 let konca druge svetovne vojne, 75 let podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 30 let vstopa v Evropsko unijo. Za slovensko manjšino sta še posebej pomembni seveda 80. obletnica konca druge svetovne vojne zaradi vrnitve več kot 220 slovenskih družin oz. približno 1000 aprila 1942 prisilno izgnanih Slovencev in Slovenk iz taborišč nacistične Nemčije ter 70. obletnica podpisa Avstrijske državne pogodbe, saj ji 7. člen zagotavlja varstvo temeljnih manjšinskih pravic, ki pa se tudi po 70 letih še vedno ne uresničuje v celoti.

Nasilnega pregnanstva slovenskih družin aprila leta 1942 in njihove vrnitve maja 1945 ob padcu nacističnega režima leta 1945 tudi v Avstriji in na Koroškem so se pretekli petek spomnili na odmevni prireditvi pod geslom Tisoč ljudi, in sicer pred spomenikom Valentina Omana na železniški postaji v Žrelcu pri Celovcu. Slovesnost v spomin na množično deportacijo slovenskih koroških družin je priredila Zveza slovenskih pregnank in pregnancev, zaznamoval pa jo je poleg govorniških nastopov in umetniške inštalacije z naslovom Prisiljena pot predvsem množični obisk. Na kraj začetka deportacije je namreč prišlo skoraj tisoč ljudi - med njimi veliko šolske mladine s celotnega dvojezičnega območja Koroške, Celovca in celo izza koroških meja. Tudi dijaki in dijakinje liceja Franceta Prešerna v Trstu! Vsi so iz ust znanstvenice Katje Sturm-Schnabl (89), ene izmed maloštevilnih še živečih prič časa, slišali, s kakšnimi občutki so prisilno izgnani člani slovenskih družin doživljali usodne trenutke, ko so morali zapustiti svoje domove, ne vedoč, kam se v vagonih, namenjenih za transport živine, peljejo. Kako pomembno je danes zavzeti jasno stališče o resnem jemanju tako pogosto izrečenega gesla »Nikoli več!«.

Na slovesnosti v Žrelcu, ki sta se je udeležili tudi namestnica koroškega deželnega glavarja Gaby Schaunig in slovenska ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić, je bila predstavljena tudi umetniška inštalacija z okoli tisoč glinenimi figurami domačina Alberta Mesnerja z naslovom Prisiljena pot. Predstavljala naj bi deportirane slovenske družine - bilo jih je 277 oz. okrog 1000 oseb (od tod tudi geslo slovesnosti). Udeležba približno 1000 ljudi je tako petkovi prireditvi dodala še posebno simboličnost.

»Leto spominjanja 2025« v Avstriji pa naj bi bilo - kakor odmevna prireditev v Žrelcu pri Celovcu - tudi uvod v »leto opominjanja 2025«. Še posebej v povezavi z Avstrijsko državno pogodbo, Magno Carto za slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji, s katero je 15. maja 1955 Avstrija (po anšlusu leta 1938) postala spet samostojna in svobodna država. S potrditvijo ustavnega zakona z dne 26. oktobra 1955 pa se je zavezala še, da bo za vedno ostala nevtralna država v srcu Evrope.

Dejstvo, da tudi 70 let po podpisu ADP še vedno ni docela uresničen njen 7. člen, ki se nanaša na pravice slovenske in tudi hrvaške manjšine v Avstriji, spodbuja upravičena pričakovanja pri obeh skupnostih, a tudi pri politično odgovornih v matičnih državah Sloveniji in Hrvaški, da bo Avstrija ob okrogli obletnici le izkoristila veliko priložnost za resen pristop k dokončni ureditvi in uresničitvi še vedno odprtih oz. neizpolnjenih manjšinskih pravic koroških in štajerskih Slovencev ter tudi pravic gradiščanskih Hrvatov.

Prva priložnost se ji ponuja že 15. maja 2025, ko bosta 70. obletnico sklenitve Avstrijske državne pogodbe slovesno in skupaj praznovala oba domova avstrijskega parlamenta na Dunaju. Morda bo tedaj že bolj jasno, ali so bili upi obeh manjšin za polno izpolnitev njunih pravic upravičeni. Signalov za to pa vsaj zaenkrat ni - ne na Dunaju, ne v Celovcu, ne v Železnem. Nova avstrijska vlada v svojem vladnem programu manjšinam namreč namenja le nekaj vrstic, najvišji deželni politiki na Koroškem pa so na nedavni tiskovni konferenci izjavili, da Koroška 70. obletnico ADP ne namerava počastiti s posebno slovesnostjo...

Kaže, da bo treba čakati vsaj do leta 2026, ko bo napočil nov jubilej - 50. obletnica (skrajno restriktivnega) zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Reformo tega zakona je avstrijska vlada vsem manjšinam obljubila že leta 2011, ko so koroški Slovenci - tudi zaradi obljube reforme omenjenega zakona - pristali na minimalno število dvojezičnih tabel v 164 krajih na južnem Koroškem. Postaviti bi jih morali blizu 400!