KOROŠKI FOKUS: Odločilna bo verodostojnost

Avstrija se je na letošnjem zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku pojavila s celotnim državnim vrhom. Čez veliko lužo je odpotovala močna delegacija s predsednikom države Alexandrom Van der Bellenom na čelu, kanclerjem Christianom Stockerjem in zunanjo ministrico Beate Reinl-Meisinger.

Razlog za potovanje trojke s številčnim spremstvom pa ni bil kakšen spektakularen nastop Avstrije pred skupščino OZN, na primer pobuda za končanje vojne v Ukrajini ali obsodba genocidne politike nad Palestinci v Gazi. Nastop avstrijske delegacije je bil namenjen promociji kandidature za nestalni sedež v Varnostnem svetu OZN v obdobju 2027-2028. Tekmeca Avstrije za nestalni sedež v 16-članski sestavi te najpomembnejše mednarodne organizacije, ki praznuje letos 80-letnico ustanovitve, sta namreč evropska gospodarska velesila Nemčija in Portugalska, ki računa z močno podporo predvsem iz držav t. i. tretjega sveta. Kdo bo na koncu zasedel za Evropo rezervirana dva sedeža nestalnih članic v Varnostnem svetu OZN, je čisto odprto vprašanje. Najboljše karte ima vsekakor Nemčija, ki sili v Varnostni svet ne le kot nestalna članica, temveč hoče - vsaj srednjeročno gledano - postati celo stalna članica tega zbora, v katerem imajo Združene države Amerike, Rusija, Kitajska, Francija in Velika Britanija kot stalne članice odločilno in zadnjo besedo. Odločitev o drugem sedežu bo torej padla med Portugalsko in Avstrijo. Zadnja je svojo kandidaturo uradno vložila že leta 2011, doslej pa je zasedla sedež v Varnostnem svetu kot ne stalna članica trikrat: v letih 1973-1974, 1991-1992 ter 2009-2010.

Avstrijski kandidaturi v prid zagotovo govori njen nevtralni mednarodni status, ki jo privilegira za vlogo graditelja mostu med narodi in državami, ter dejstvo, da avstrijska prestolnica gosti tudi nekatere pomembne ustanove OZN. To je že pred odhodom avstrijske trojke v New York poudarila zunanja ministrica Meinl-Reisinger, kancler Stocker in predsednik države Van der Bellen pa, da je Avstrija pripravljena, da v tem najvišjem organu OZN ravno zaradi svojega nevtralnega statusa (Avstrija ni članica zveze Nato) mnogo prispeva k razreševanju velikih kriz - naj bodo to vojne, drugi konflikti, globalne migracije itd. Poleg tega bi se Avstrija kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN lahko posvetila tudi svojim tradicionalnim težnjam, kot so pomoč pri humanitarnih katastrofah, spoštovanje človekovih pravic in varovanje miru na svetu. Pomembna tema bi nedvoumno bil tudi boj proti vse hitreje rastočim podnebnim spremembam, je še sporočil avstrijski politični vrh v zvezi s svojo skoraj teden dni trajajočo misijo na sedežu OZN, v stikih s številnimi državniki z vsega sveta, zbranimi v New Yorku, ter zastopniki pomembnih mednarodnih institucij.

Toda kandidatura Avstrije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN ni le soočena s kandidaturo Nemčije in Portugalske, ki imata vsekakor večjo težo na mednarodnem oziroma svetovnem političnem in diplomatskem parketu. Obremenjuje jo tudi lastna zunanja politika, ki je na številnih področjih sporna. Avstrija tako glede genocida v Gazi kot tudi širšega konflikta na Bližnjem vzhodu ne blesti z dosledno politiko in se še naprej postavlja proti priznanju palestinske države, čeprav je to v zadnjih dneh storilo vse več držav ne le v Evropi (npr. Velika Britanija, Francija, Portugalska), temveč tudi po svetu (Kanada, Avstralija, Japonska itd.). Je raje »privesek« Nemčije in ZDA.

Tudi pri vprašanju ruske agresije na Ukrajino avstrijska politika nikakor ne izkorišča možnosti, ki jo ima kot nevtralna država. Posebej kar se tiče prizadevanj za dosego vsaj premirja po diplomatski poti. Časi, ko je Avstrija v obdobju kanclerja Bruna Kreiskega slovela kot učinkovit posrednik na vrhuncu krize na Bližnjem vzhodu, so - žal - mimo.

Da bi Avstrija lahko vodila učinkovitejšo zunanjo politiko, potrjuje vsekakor Republika Slovenija, ki je aktualno tudi nestalna članica Varnostnega sveta OZN. Če prav (po številu prebivalcev in površini) majhna država, se je z aktivno diplomacijo v aktualno skrajno napetih mednarodnih okoliščinah uveljavila na svetovnem parketu, ne da bi odstopala od načel OZN. O uspehu ali neuspehu avstrijske kandidature bodo torej odločali ne samo (pre)močna tekmeca, kot sta Nemčija in Portugalska, temveč tudi politična verodostojnost in diplomatska sposobnost.