KOROŠKI FOKUS: Pustimo se presenetiti!

Pretekli petek, 15. maja, je minilo 71 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP), temeljnega dokumenta, ki v sedmem členu zagotavlja manjšinske pravice koroškim in štajerskim Slovencem ter gradiščanskim Hrvatom. Uresničitev ADP oz. njenega sedmega člena je za Republiko Avstrijo porazna, celo klavrna. Ugledni slovenski pravnik Rudi Vouk ob letošnji obletnici celo ugotavlja, da sedmi člen ADP niti v enem odstavku ni popolnoma izpolnjen.

Na neizpolnjene obveznosti Avstrije so ob 71. obletnici podpisa tega pomembnega dokumenta opozarjale tudi krovne politične organizacije slovenske manjšine na Koroškem (Narodni svet koroških Slovencev – NSKS, Zveza slovenskih organizacij – ZSO in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk – SKS) ter tudi Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju in Stalna konferenca predsednikov in podpredsednikov vseh sosvetov avtohtonih manjšin v Avstriji. Vsi zaradi skrb vzbujajočega položaja narodnih skupnosti v Avstriji od avstrijske države odločno zahtevajo nov pristop glede manjšinskih pravic. Kajti za manjšine v Avstriji »ura ne kaže pet do dvanajstih, temveč pet minut čez dvanajsto«, kot je dejal Bernard Sadovnik, predsednik SKS.

Seznam zakonskih obveznosti Avstrije do narodnostnih in jezikovnih manjšin je dolg: od pravice do lastnih organizacij s kompetencami prek dvojezičnega šolstva, dvojezičnih uradov in sodišč, ustreznega financiranja manjšinskih ustanov do dvojezičnih krajevnih napisov in še kaj. Na nekaterih področjih so zadeve še dokaj urejene, na nekaterih pa so se celo občutno poslabšale, na primer pri uradnem jeziku, dvojezično sodstvo pa je – po odhodu zadnjega dvojezičnega sodnika v pokoj – bolj ali manj mrtvo. Čeprav bi bila rešitev preprosta, in sicer z razširitvijo pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu, česar se očitno boji ministrica za pravosodje, ker so koroške stranke proti.

Nujno potrebna je vsekakor reforma ureditve uradnega jezika in dvojezične topografije. Tako na Koroškem še vedno ni urejen slovenski uradni jezik na celotnem dvojezičnem ozemlju, kar je pri gradiščanskih Hrvatih vsaj zakonsko zagotovljeno. Nujno potrebna je tudi temeljita reforma narodnostnih sosvetov za vseh šest v Avstriji živečih in priznanih narodnih skupnosti, saj so trenutno sestavljeni nezakonito, zlasti v strankarski kuriji, trdi odvetnik Vouk. In tudi financiranje manjšinskih ustanov ni v čast tako bogati državi, kot je Avstrija.

Ob 71. obletnici ADP koroški Slovenci opozarjajo na še eno obletnico: pred 15 leti je bil v Celovcu slovesno podpisan memorandum o dvojezičnih krajevnih tablah s številnimi, a do danes neizpolnjenimi obljubami. Koroškim Slovencem (in posredno tudi gradiščanskim Hrvatom ter vsem drugim manjšinam) je bilo obljubljeno »hitro« sprejetje novega zakona o narodnostnih skupnostih. Nanj Slovenci in druge manjšine še vedno čakajo, prav tako še vedno manjka nekaj dvojezičnih krajevnih tabel in približno petdeset dvojezičnih smerokazov na Koroškem. Obljubljeno je bilo tudi »sistemsko financiranje« slovenske glasbene šole. Dežela je to – čeprav le polovično – storila, država do danes ne.

Samoumevno je, da koroški Slovenci in druge narodne skupnosti izkoristijo 71. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe za opozorilo zvezni vladi in avstrijskemu parlamentu na Dunaju, naj končno sprejmejo odločne ukrepe za popolno uresničitev pogodbe, ki prav zaradi oboroženega odpora koroških Slovencev zajema tudi pravice manjšin. Po 71 letih včasih skrajno restriktivne manjšinske politike je namreč zadnji čas, da dobijo vse manjšine v Avstriji celovit zakon o narodnih skupnostih, ki bo zagotovil ustavnopravno zaščito vseh avtohtonih narodnih skupnosti v državi, prav tako zakonsko določene okvirne pogoje za neprekinjeno dvo- in večjezično izobraževanje od vrtcev prek osnovnih, srednjih in višjih šol do univerze. In to ne le na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, temveč tudi na Dunaju, kjer bi bilo zaradi priseljevanja številnih pripadnikov različnih narodnih skupnosti nujno potrebno skupno šolsko središče, kot je načrtovano kot pilotni projekt na šoli Komenskega.

Ali bo letos nastal preobrat v avstrijski narodnostni politiki, kot ga je te dni namignila pristojna ministrica, predstavniki manjšin niso prepričani. Tudi zato, ker še vedno niso vidni niti obrisi novega zakona, ki bi upravičeval resno upanje na boljšo prihodnost. Pustimo se presenetiti!