MESTA: Kultura mesta, ki se na novo izumlja

Konec tedna v Trst prihaja že petnajsta izdaja festivala Trieste Next, ki bo tudi letos v središče mesta pripeljal vrhunske znanstvenike, raziskovalce in ljudi, ki se ukvarjajo z vprašanji prihodnosti. Letošnja tema je oblika mišljenja ter odnosi med človeškimi možgani in umetno inteligenco. Več kot sto dogodkov bo namenjenih pogovorom o tem, kako nastaja znanje in kako se spreminja naše razumevanje sveta.

V Trstu je koncentracija znanja nenavadno velika: univerza, SISSA, ICTP, OGS, Area Science Park, Elettra in druge ustanove sestavljajo enega najpomembnejših raziskovalnih sistemov v tem delu Evrope. V zadnjih desetletjih pa se ta sistem vse bolj odpira navzven. Znanstvene ustanove niso več samo prostor raziskovanja, ampak postajajo del javnega in kulturnega življenja mesta.

Ne gre samo za popularizacijo znanosti. Festival Scienza e Virgola znanost povezuje s knjigami, gledališčem in širšimi družbenimi vprašanji. Trieste Next raziskovalce postavlja v javni prostor in jih vključuje v razpravo o prihodnosti, festival Trieste Science+Fiction pa znanost in pogled na prihodnost povezuje z močno filmsko kulturo mesta. ICTP je iz svojega laboratorija za izdelovanje in eksperimentiranje razvil Maker Faire, ki znanost in tehnologijo povezuje z ustvarjalnostjo in s sodelovanjem javnosti. Immaginario Scientifico znanstveni sistem mesta prevaja v muzejsko izkušnjo, v Palači Carciotti ob Kanalu pa nastaja institucija, ki bo povezovala raziskovanje umetne inteligence z njeno uporabo ter ustvarila nove povezave med raziskovanjem, gospodarstvom in družbo.

Znanje s tem vse bolj prihaja v javni prostor in postaja del kulture mesta. In iz tega se porajajo tudi nove ideje o tem, kaj Trst sploh je. Mesto, ki ga še vedno pogosto opisujemo skozi njegovo habsburško preteklost, pristanišče, staranje prebivalstva in izgubljeno industrijo, dobiva tudi drugo zgodbo. Stari Trst je še vedno tu, vendar se ob njem razvija novo mesto, v katerem se srečujejo znanje, kultura, tehnologija, gospodarstvo in različne evropske izkušnje.

Posamezni elementi tega novega mesta obstajajo že dolgo in v zadnjih letih se na različnih ravneh tudi vedno pogosteje prepletajo. Nastajajo nove povezave med znanostjo in kulturo, tehnologijo in ustvarjalnostjo, raziskovanjem in gospodarstvom, univerzo in mestom. A kljub temu še ne gre za celovit ekosistem, ki bi zavestno sestavljal novo zgodbo. Znanstvene ustanove imajo svoje programe, kulturne organizacije svoje občinstvo, podjetja svoje interese, mesto svoje projekte.

Prav zato je zanimiva in pomembna pobuda, da Trst kandidira za Evropsko prestolnico kulture 2033, ki je lani nastala v okviru civilne družbe. Evropska prestolnica kulture je ob pripravi kandidature predvsem proces, skozi katerega mesto premisli, kaj ima in kam si želi, poveže različne akterje ter iz tega sestavi bolj jasno vizijo prihodnosti in novo, široko sprejeto zgodbo mesta.

Takšen proces je lahko koristen tudi, če mesto na koncu ni izbrano. Evropska komisija je v zadnji oceni programa ugotovila, da imajo od priprave kandidature koristi tudi neuspešna mesta. Proces jih spodbudi k premisleku o lastnih kulturnih potencialih, kulturo postavi višje na politično agendo, vpliva pa lahko tudi na druga področja mestne politike.

Trst ima za takšen proces veliko vsebine. Ima raziskovalne ustanove svetovnega pomena, kulturne organizacije, mednarodne povezave in vse bolj živahen prostor med znanostjo, tehnologijo in ustvarjalnostjo. Manjka mu predvsem skupna zgodba, ki bi te dele povezala in jim dala skupno smer. Kandidatura za leto 2033 bi lahko bila priložnost, da jo začne graditi skupaj s prebivalci.

Da bi to uspelo, bi moral biti proces kandidature čim bolj odprt. V pripravo kandidature ne bi smeli biti vključeni samo kulturni producenti in mestna uprava, ampak tudi raziskovalci, študenti, podjetja, šole, prebivalci in organizacije iz širšega čezmejnega prostora. Kandidatura bi lahko postala javni proces raziskovanja mesta, pregled tega, kar že obstaja, iskanje povezav med posameznimi potenciali in razprava o tem, kaj manjka. Vrednost in potencial kandidature pa mora končno prepoznati tudi mestna oblast ter prevzeti podporno in povezovalno vlogo, kakršno od nje pričakujejo vsi ključni akterji.