NARODNI DOM: Zdaj, čim prej, utrip živega kraja in vrvež mladih

Po predsedničinem obisku smo iz Narodnega doma včeraj odšli radostno, kot so pred 120 leti Svetoivančani odhajali ob njegovem prvem odprtju. Odšli smo tudi s svetlimi in »zračnimi« vtisi, kot so danes svetli in zračni njegovi prenovljeni prostori.

Včerajšnja slovesnost je zapečatila zaključek prenove in začetek priprav na vselitev. Ko bo Narodni dom dobil opremo - še prej, seveda, denar zanjo -, bo lahko ponovno shodil. Ko bo dobil še napovedane vsebine - na novem sedežu jih bosta razvijala Narodna in študijska knjižnica in Slovenski raziskovalni inštitut -, bo postal eno izmed jeder slovenske prisotnosti v Trstu, kakršnega zaradi specifičnih nalog Slovenci še nimamo. Tu bodo na delu kvalificirani raziskovalci in bo na voljo specialistična knjižnica. Z njimi bodo prihajali v stik mladi ljudje - ne bomo jih razlikovali po narodnosti -, ki se bodo tu zbirali in izobraževali, utrjevali in razvijali bodo znanje in jezik, v premorih pa metali žogo v koš. Tik ob »lipi prijateljstva«.

K njenim koreninam so z lopaticami včeraj dodali zemlje slovenska predsednica Pirc Musar, predsednik Dežele Fedriga, župan Dipiazza. S posaditvijo lipe je bilo simboličnih dejanj in navdihnjenih besed konec. Dogajanja pa ne bomo omejevali le na raven simbolike. V sobi Narodnega doma sta se konkretnih zadev lotili delegaciji s slovensko predsednico in deželnim predsednikom. 40 minut postavljanja odprtih vprašanj: ukinjanje ravnateljstev na slovenskih šolah, časovnica vračanja Narodnega doma v Ulici Filzi, zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu in v deželnem svetu FJK, sklic omizja za bilateralno dogovarjanje med Slovenijo in FJK ... Nekatera vprašanja so dobila začetek odgovora. Druga bodo morala počakati, da bodo besede meso postale. Med njimi besede o tem, kako je prenovo Narodnega doma v celoti financirala Dežela FJK. Res je. Denar, okoli štiri milijone evrov, sta zanj namenili deželni vladi Riccarda Illyja in Debore Serracchiani. Aktualna deželna vlada ima še priložnost, da ne zaostaja za predhodnikoma.

Radosti ob ponovnem odprtju Narodnega doma zdaj privoščimo še Svetoivančanom. Nekaj se jih je včeraj zbralo, še več pa jih bo prišlo, ko bodo v njem začutili utrip živega kraja in vrvež mladih ljudi.