OB 80-LETNICI: ZN zgolj ovira za nov svetovni red?

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v ponedeljek spomnil, kako so načela organizacije, ki jo vodi in letos obhaja 80-letnico ustanovitve, danes pod pritiskom kot še nikoli doslej. Spomnimo na cilje ustanovne listine ZN: ohranjati mednarodni mir in varnost, dalje razvijati prijateljske odnose med narodi in izvajati druge ustrezne ukrepe za utrditev miru na svetu, zagotavljati mednarodno sodelovanje pri reševanju mednarodnih gospodarskih, socialnih, kulturnih in humanitarnih problemov, spodbujati in se zavzemati za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ter postati središče za usklajevanje prizadevanj narodov za dosego teh skupnih ciljev.

ZN so proizvod poskusa vzpostavitve novega mednarodnega reda po drugi svetovni vojni, ko je bilo aktualno geslo »Nikoli več«. A uresničevanje teh ciljev in načel je bilo že od vsega začetka težavno in je geslo »Nikoli več« večkrat ostalo mrtva črka na papirju oz. se ga je preredko dejansko upoštevalo, odvisno od dobre volje držav, začenši z ustanoviteljicami same OZN, ki sama po sebi nima dejanske moči, da bi posamezne države odvrnila od nasilnega postopanja. Vrsta arabsko-izraelskih spopadov, protipravno zasedanje palestinskih ozemelj, zalivske vojne, neštete državljanske vojne oz. spopadi med oboroženimi milicami na afriški celini, genocid v Ruandi, najprej sovjetska in nato še ameriška invazija Afganistana, vojne na Balkanu in številni drugi podobni dogodki pričajo o tem.

Vse do danes. Ob samem obisku generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa v Kijevu 28. aprila 2022, malo po začeti ruski invaziji Ukrajine, je ruska vojska raketirala ukrajinsko prestolnico, kar so mnogi razumeli kot jasno sporočilo ZN in njihovemu sekretarju, da ne pomenijo nič. Da ne govorimo o številu ubitih sodelavcev ZN v Gazi, izraelskih ukrepih proti agenciji ZN za pomoč palestinskim beguncem UNRWA ter izraelskem občasnem obstreljevanju položajev mednarodnih mirovnih sil v Libanonu. Ali pa o državljanski vojni v Sudanu, ki je v dveh letih povzročila več kot 50.000 mrtvih in pognala v begunstvo dobrih 12 milijonov ljudi. K temu bi lahko dodali tudi ruske, ameriške in izraelske grožnje članom Mednarodnega kazenskega sodišča, ki se ukvarjajo z zločini v Ukrajini in Gazi.

ZN in ostale mednarodne organizacije so tako danes na resni preizkušnji. Vzpostavljati se skuša nov svetovni red in vprašanje je, ali snovalci tega reda mislijo, da imajo te organizacije še neko vlogo. Nekatera dejanja bolj kažejo na to, da so zanje le ovira.