PATRULJE: Rešitev le obliž

Uvedba mešano italijanskih-slovenskih policijskih patrulj na meji med državama je pobuda slovenske vlade. Njen namen je preventiven. Ob povečanem toku migrantov po t.i. balkanski poti in napovedi, da se bo ta v poletnih mesecih morebiti še okrepil, obstaja strah, da bi se Slovenija vnovič znašla v krču. Pot na Madžarsko je namreč za migrante slepa ulica, Avstrijo pa varujejo hribi in ostre kontrole na in ob mejnih prehodih. Če bi vrata zaprla še Italija, bi Slovenija morebiti postala migrantski žep, zato je svoji zahodni sosedi ponudila roko sodelovanja. Najbrž tudi zato, da del svojih sil lahko preusmeri na južno mejo, s tem pomiri tamkajšnje prebivalstvo in odvzame opoziciji argument, s katerim mahati pred volivci pred 26. majem. Italija je roko sodelovanja sprejela. Nihče nima interesa, da bi se na skupni meji vzpostavile kontrole iz časa pred schengnom, zapiralo kolesarske in pešpoti, hromilo ekonomijo in oviralo turizem. Gotovo pri tem pomaga že leta utečeno sodelovanje in zaupanje med policijama obeh držav pri skupnem preprečevanju kriminala. Dogovor, ki so ga v petek podpisali v Rimu, je lahko tudi zgled za druge države, denimo za vase zaprto Avstrijo. Bolj kot za sodelovanje, so se namreč države doslej praviloma odločale za prelaganje »problema« na ramena vsaka svoji južni sosedi. Od Švedske navzdol. A južna evropska meja ni na Muri, Kolpi in Dragonji, temveč jo varuje Hrvaška, ki bo naslednja na vrsti padajočih domin. Sama pritisku iz Srbije in BiH ne bo mogla kljubovati.

In to pove, da zdajšnje rešitve pomenijo le obliž na škodo nesrečnežev na njihovi poti v obljubljeno deželo. Prava rešitev je v končanju vojn na Bližnjem vzhodu in Marshallovem načrtu za Afriko, v skupni evropski migrantski in zunanji politiki. Sizifovo delo, za katerega je prav gotovo potrebno »več« in ne »manj« Evrope.