PERSPEKTIVE: Pravice ne obvezujejo

Ne morem mimo besed papeža Leona XIV., ki jih je 31. januarja izrekel na srečanju z udeleženci konference One Humanity, One Planet. Mediji so množično poročali o besedah, s katerimi je citiral mater Terezijo iz Kalkute iz leta 1994: »Največji uničevalec miru je splav.«

Žal mi je, vendar ne morem sprejeti trditve, da naj bi bil splav kriv za to, da sta mir in sožitje v krizi. Prebrala sem sporočilo tiskovne službe Svetega sedeža, v katerem je objavljen celoten nagovor papeža, in se popolnoma strinjam z mislijo, ki je lahko univerzalna in ne strogo katoliška: »Da, mir je predvsem dar, ker ga prejemamo od tistih, ki so nas v zgodovini prehiteli; je dobrina, za katero moramo biti hvaležni. Mir je zaveza, ki nas zavezuje k skupnemu prizadevanju: da ga spoštujemo, ko je prisoten, in ga uresničujemo, ko ga ni.«

Verjetno smo v sodobni družbi vsi skupaj popolnoma pozabili, kaj mir sploh je - kaj pomenita medsebojna podpora in pripravljenost pomagati drug drugemu. Danes, kadar kaj storimo, pogosto pričakujemo kaj v zameno. Če srečamo koga v stiski, se ne ustavimo zlahka; še preden ponudimo pomoč, se vprašamo, ali se nam to splača. Lani je minilo osemdeset let od osvoboditve Italije izpod nacifašizma in ob tem smo se spominjali moči naših prednikov - moških in žensk -, ki so brez pomislekov zastavili svoje življenje za svobodo prihodnjih generacij.

Čedalje pogosteje se zavedam, da dokler nečesa ne doživimo osebno, pogosto nimamo resničnega sočutja do drugega. Če bi na lastni koži občutili, kaj pomeni imeti omejeno svobodo govora, mišljenja, gibanja, veroizpovedi ali spolne identitete, takšnih izjav verjetno ne bi bilo. Zavedali bi se, da je svoboda posameznika hkrati svoboda celotne družbe.

Svoboda žensk, da odločajo o svojem telesu, je svoboda vseh. Sem hči, nisem mati in nikoli nisem bila postavljena pred odločitev o splavu ali doživela spontanega splava. Če pa bi se kdaj znašla v takšni situaciji, bi želela imeti svobodo izbire - brez diskriminacije, brez občutka manjvrednosti, z ustrezno zdravstveno in po potrebi psihološko podporo. In ne družbe ali posameznikov, ki sodijo in s tem žensko potisnejo v še večjo stisko.

Leta 2023 je španski aktivist in politik levičarskih gibanj v Kataloniji Gabriel Rufìan v španskem kongresu dejal: »Pravice te ne zavezujejo. Pravica do dostojne smrti te ne obvezuje, da umreš. Pravica do priznanja transspolnosti te ne obvezuje, da postaneš transspolna oseba. Pravica do splava te ne obvezuje, da splaviš. Pravica do razveze te ne obvezuje, da se razvežeš. Pravica do istospolnih porok te ne obvezuje, da se poročiš z istospolno osebo. Pravice ne obvezujejo - desnice obvezujejo.« Težko je najti jasnejšo in bolj jedrnato razlago pomena pravic.

Ob tem ne morem mimo svoje družinske zgodbe. Prateto so zaradi boja za svobodo ujeli nacionalsocialisti in jo zaprli v koncentracijsko taborišče. K sreči je preživela in se vrnila k družini, vendar so leta, preživeta v taborišču, ter neobstoječe zdravstvene pravice, s katerimi se je soočala v boju za preživetje, zaznamovali vse njeno življenje. Ne le da se je vse življenje spoprijemala s posledicami nečloveških razmer, morala se je tudi sprijazniti, da zaradi posledic taborišča nikoli ne bo zanosila. Pomislimo na to. To ni bila njena izbira, temveč posledica nasilja drugih. Verjetno je bila ta izguba še globlja rana kot čas, preživet v taborišču. Ženska, ki se je bojevala za našo svobodo, je izgubila možnost, da bi svojim otrokom in družini pokazala lepoto življenja v svobodi in kako je bila ta pridobljena.

Ne, ne strinjam se z besedami papeža Leona XIV. in pred njim matere Terezije iz Kalkute. Ne morem sprejeti dejstva, da se odločitve žensk o tem, ali bodo imele otroke ali ne, navajajo kot vzrok za današnjo krizo miru, demokracije in človekovih pravic. Spomniti je treba tudi, da je splav med drugim lahko naravni pojav, ki ga doživi veliko žensk. Morda se celo kdo, ki načrtovani splav označuje za največji greh, druži z žensko, ki je doživela spontani splav - in je to v njej pustilo globoko trpljenje.

Biti moramo previdni. In če se vrnem k besedam papeža Leona XIV.: Negujmo svobodo in mir, ki smo ju podedovali. Zavedajmo se, da tisti, ki danes kričijo o vrednotah miru in pravice, pogosto razmišljajo enako, kot so pred osemdesetimi leti ljudje, ki pomena miru sploh niso poznali.