Prijava
Dark Theme
Prihaja jesen. Kostanji, rjavordeči listi, ki padajo, odejice, čajčki ... Komaj čakam. Vse se bo začelo z burnjakom, praznikom kostanjev v Nadiških dolinah. Kako je lepo, ko na Videmskem, kjer zaradi službe trenutno bivam, doživljam slovensko kulturo.
V jesenskem času nestrpno, verjetno intenzivnejše, pričakujemo še nekaj drugega, in sicer kako se bo razvilo z mirovnim načrtom za Gazo. S tem v zvezi me je prijetno presenetilo, kako smo se mladi angažirano aktivirali zaradi sistemskega kršenja pravic na Bližnjem vzhodu. Lepo, da mladim ni vseeno, če ljudi pobijajo kot komarje v najhujšem vročinskem valu sredi poletja. Močno pa me je presenetila polarizacija družbe glede stanja v Palestini, predvsem glede dogajanj okoli Global Sumud Flotille in shodov, protestov ter stavkanja, ki so sledili ilegalni zaustavitvi izraelske mornarice skupine ladij v mednarodnih vodah. Študiral sem mednarodne odnose s poudarkom na mednarodnem varstvu manjšin. Veliko smo proučevali tudi mednarodno pravo in vse te koncepte, vrline, norme in običaje ponotranjili ter jih sprejeli za svoje, zato ne morem mimo dejstva, da je v tem primeru šlo za jasno kršenje mednarodnega prava.
Med debato s kolegom, ki ima diametralno nasprotno stališče od mojega glede protestov zadnjih dni, me je zelo presenetil njegov komentar, kako lahko geji podpiramo Arabce, ki bi istospolne osebe najraje vse pobili. Najprej, niso vsi Arabci globoki homofobi, prav tako kot niso vsi Evropejci podporniki pravic LGBT. Poleg tega pa mislim, da je naša družba, ki se ima za bolj razvito in čuječo od arabske, dovolj odrasla, da ve, da imajo tudi nasprotniki pravico do dostojnega ravnanja. Naša družba je že pred stoletji presegla koncept zob za zob, oko za oko in prav zato, ker smo boljši in »civilnejši«, lahko druge učimo, da tudi nasprotnike in osebe, ki mislijo drugače od nas, obravnavamo dostojanstveno, pravično in v skladu z narodnim in mednarodnim pravom.
Kot sem omenil na začetku tega zapisa, trenutno delam v Vidmu. Videmsko javnost je v zadnjih tednih angažirala debata o nogometni tekmi med Izraelom in Italijo 14. oktobra. Naj takoj pojasnim, da nisem proti nogometni tekmi. Mislim, da je politika politika, šport, kultura in izobraževanje pa nimajo nobene krivde za politično dogajanje in v večini primerov premagujejo politične razlike ter so most do miru in družbene revolucije (pomislimo na temnopolte športnike v času apartheida ...). Me pa res skrbi, da bi tuji obveščevalni službi (Mosadu) dovolili prosto delovati v naših krajih, po eni strani, ker nimajo razloga, da bi tu delovali, in po drugi, ker imamo pri nas nacionalne organe, ki so zadolženi za to isto vlogo.
Bojim se, da Mosad ne bi spoštoval prava in bi kršil (naše) človekove in državljanske pravice. Naj apliciram nekaj arbitrarno izbranih konceptov mednarodnega prava v podporo svojemu stališču. Države so suverene. Imajo pravico do obstoja in do odločanja. Druge države nimajo pravice do vmešavanja v njene interne stvari, če vse deluje. Pri nas v Italiji stanje ni tako, kot je v Izraelu ali Palestini, kjer je mednarodna družba upravičena delovati zaradi koncepta, ki ga v mednarodnih odnosih imenujemo Responsibility to protect ali R2P.
R2P je politična zaveza, ki jo je leta 2005 sprejelo veliko držav in predpostavlja, da je celotna globalna družba (države, mednarodne organizacije, posamezniki) soodgovorna za zaščito pred mednarodnimi delikti, genocidom, etničnim čiščenjem in delikti proti človeštvu. R2P pravi, da so najprej odgovorne države same za zaščito oseb, ki živijo na njihovem ozemlju, nato ima mednarodna skupnost vlogo podpore državi pri doseganju tega cilja in je odgovornost mednarodne skupnosti pri sprejemanju kolektivnih ukrepov z miroljubnimi, humanitarnimi ali drugimi sredstvi, če država ne zagotavlja zaščite svojega prebivalstva.
Mislim, da ni treba biti strokovnjak za mednarodno pravo, da razumemo, da smo že pri tretjem stanju, pri tretjem stebru. Vsa mednarodna skupnost je moralno soodgovorna za zaščito palestinsko-izraelskega prebivalstva. Tudi mi.
