PERSPEKTIVE: Tukani in socialisti brez socializma

O mojem profesorju zgodovine Latinske Amerike je krožilo veliko legend, tudi ta, da ni hotel biti mentor študentom, ki niso opravili raziskovalnega projekta v državi, o kateri so želeli pisati. Te legende so me takrat malce prestrašile, saj so bile možnosti, da bi v mesecih pred koncem študija odšel v Brazilijo, majhne. Izkazalo se je tudi, da je šlo le za legende, diplomsko nalogo sem lahko napisal na Opčinah, kamor me je iz Bologne pregnala pandemija. Ob posploševanjih o nedavnih brazilskih volitvah pa sem pomislil, da bi moral marsikdo oditi na izlet v Brazilijo in spoznati tamkajšnjo politiko, preden bi jo smel komentirati.

Brazilska - in tudi latinskoameriška - politika je pač drugačna in ni primerljiva z evropsko. Lula je pred dobrim tednom dni četrtič - in zadnjič - slavil na predsedniških volitvah. V drugem krogu je obrnil rezultat prvega kroga in premagal Flavia Bolsonara, sina nekdanjega predsednika Jaira. Pred štirimi leti je Lula premagal starejšega Bolsonara s slabimi 51 odstotki glasov, sina je tokrat s skoraj 52. Za tem izidom stoji ogromna spletna mobilizacija v prid demokraciji, a tudi nekatere druge, težko razložljive dinamike.

Če začnemo pri spletu, algoritem brazilski levici ni pomagal, poslanec André Janones je zato nadgradil komunikacijsko infrastrukturo izpred štirih let in ustanovil Lulovo vojsko. Skupina whatsapp z milijoni članov je prejemala natančna navodila, kaj, kako in kdaj naj objavljajo. Levica si je tako utrla pot na družbenih omrežjih, kjer je bila desnica doslej premočna. Nekateri mediji so Janonesa opisali kot levičarja in okoljevarstvenika, v parlament je bil nazadnje izvoljen z okoljevarstveno stranko Rede. A pri tem naletimo na prvo težavo. Še pred nekaj leti je deloval v strankah »velike sredine«, ki nimajo nobene ideologije, le moč. Leta 2018 je Janones na volitvah za deželni parlament zvezne države Minas Gerais podpiral Cleitinha, ki je bil na zadnjih volitvah izvoljen za guvernerja s podporo Bolsonarov. Biti okoljevarstvenik pa ni pogoj za kandidaturo z okoljevarstveno stranko.

Veliko glasov je Luli prinesel tudi njegov podpredsedniški kandidat Geraldo Alckmin. Ta je bil štirikrat guverner zvezne države São Paulo, leta 2006 je predstavljal desno opcijo na volitvah, na katerih je zmagal Lula. Za predsednika je spet kandidiral leta 2018. Takrat je Alckmin zastopal tradicionalno opozicijo Lulovi Stranki delavcev, Stranko brazilske socialne demokracije. Socialdemokratsko je v stranki le ime. Alckmin, ki je odraščal v letih brazilske diktature - ko so njegovi vrstniki »izginjali« - in je bil tudi član ustavodajne skupščine v osemdesetih letih, je zagrizen demokrat. Pred štirimi leti se je iz nasprotovanja Bolsonarom prepisal v Brazilsko socialistično stranko - ki ni socialistična - in se povezal z nekdanjim nasprotnikom.

Lula je sicer za nekaj odstotkov izgubil državo São Paulo, a brez Alckminovih turnej po tamkajšnjem podeželju bi bil rezultat veliko slabši. Alckmin predstavlja tudi fenotip, ki ga dobro poznam. Svoje brazilsko leto sem preživel v mestecu, ki je tradicionalno rdeče. Tako je bilo tudi letos, ko je Lula zmagal na predsedniških volitvah. Guvernerske pa je tudi v rdečem mestecu osvojil Cleitinho. Družina, ki me je gostila v Braziliji in s katero sem še tesno v stiku, pripada brazilskemu srednje visokemu sloju. Pred volitvami leta 2014, na katerih je zmagala Lulova naslednica Dilma, so bili vsi »tukani«. To je prijaznejši vzdevek za podpornike »socialdemokratov«. Nekateri so postali bolsonaristi, drugi - tisti, s katerimi sem dejansko živel - pa so pred štirimi leti, letos pa še toliko bolj, podpirali Lulo.

Lula ni popoln, a je gotovo najmanj slab. Je pa jamstvo za demokracijo, kar Bolsonari nikoli niso bili. Vesel sem za Amazonijo, čeprav me moti Lulova težnja po »trajnostnem razvoju« raje kot po zaščiti. Tudi jezovi uničujejo. Prav tako nisem prepričan, da ga bo najbolj desni parlament v brazilski zgodovini pustil na položaju. Zaradi Flaviovega bega v Miami pa je zelo možno, da se bodo njegovi nekdanji zavezniki kameleonsko spreobrnili. Gotovo ne bodo postali levičarji, a v zadnjih letih se je marsikateri vidni bolsonarist že spreobrnil. Klic »velike sredine«, moč, položaj, soustvarjanje proračuna. Brazilska politika se vrti okoli tega.