POD PREPROGO: Nigerija, ena laž in dve resnici

Donald Trump je božično bombardiranje regije Sokoto na severozahodu Nigerije opravičil kot pomoč kristjanom v tej državi, ki da so žrtve nasilja islamistov. Groba laž, trdijo neodvisni poznavalci razmer v najbolj obljudeni afriški državi. Tudi zunanji minister Nigerije Jusuf Tugar je zanikal, da bi nasilje bilo versko opredeljeno. Žrtve so tako kristjani kot muslimani. V zadnjem letu je bilo 17 napadov na krščanske in 23 na muslimanske skupnosti.

Trumpova laž skriva drugačno resnico. Za napadom tičita razloga, eden notranjepolitični v ZDA, drugi zunanji - soočanje s Kitajsko. Preden ju razčlenim, je treba povedati kaj več o Nigeriji in vzrokih nasilja, ki traja že od leta 1953, sedem let, preden je Nigerija postala neodvisna od kolonialne okupacije Velike Britanije.

Nigerija meri skoraj milijon kvadratnih kilometrov, trikrat več kot Italija, in šteje 240 milijonov prebivalcev. Malo več kot polovica je muslimanov, predvsem na severu, nekaj manj je kristjanov pretežno na jugu, animistov in pristašev drugih tradicionalnih religij je med 1 in 2 odstotka.

Etnična sestava ne bi mogla biti bolj kompleksna. V državi sobiva okrog 250 etničnih skupin z različnimi jeziki in običaji. Tri največje so Hausa na severu, Joruba na jugozahodu in Igbo na jugovzhodu. Prvi so večinoma muslimani, drugi dve skupini sta krščanski. Leta 1967 je poskus secesije skupnosti Igbo povzročil krvavo vojno v Biafri. Spopadi se sprožajo za politično in vojaško prevlado v posameznih regijah in za naravne vire. V delti reke Niger krščanske manjšine Ijaw, Ilaje, Urhobo in Ogoni že dolgo bijejo oborožen boj tako proti centralni vladi kot proti zahodnim naftnim družbam, ki jim plenijo bogata ležišča nafte.

Boji za vire se vse bolj osredotočajo na vodo, tako kot v Darfurju in drugod v Afriki, kjer najbolj občutijo podnebne posledice dveh stoletij industrializacije Evrope in Severne Amerike. Na severu Nigerije, kamor so udarile Trumpove rakete, se za vse bolj redko vodo in rodovitno zemljo spopadajo stacionarni kmetje in nomadski pastirji.

Konflikti so tudi posledica politike divide et impera britanskih kolonialistov, ki so pomešali različne etnične skupine in jih prisilili v sobivanje. S tem so izzvali ostre in še danes neobvladljive konflikte. O tem je že pred desetletji pisal poljski novinar Ryszard Kapuściński. Ko bi bili odločali Afričani, bi bila celina razdeljena na kakih tisoč plemensko-etničnih samostojnih regij. Evropejci so jim vsili svoj vzorec nacionalne države in Afriko razdelili na okrog 50 nehomogenih držav, kar je vir večnih trenj.

Donald Trump tega ne razume in ga niti ne briga. Nigerijo je napadel zaradi notranjih težav v ZDA, kjer je vpleten v afero Epstein s spolnimi zlorabami tudi mladoletnih deklet. Zaradi tega je vse bolj pod udarom galaksije najbolj puritanskih evangeličanskih skupin iz svoje volilne baze Maga. Mnogi mu zaradi škandala že obračajo hrbet in jih zato Trump skuša spet pridobiti s tem, da se postavlja kot branilec kristjanov v Nigeriji. Nekateri njegovi možje kot teksaški senator Ted Cruz govorijo celo o genocidu kristjanov. To je popolna izmišljotina, enoglasno trdijo Olayinka Ajala, nigerijski profesor na angleški univerzi v Leedsu, njegov rojak pisatelj Elnathan John in tudi neodvisni observatorij nad nasiljem v Nigeriji ACLED (Armed Conflict Location and Event Data).

Drugi razlog za napad je zunanjepolitičen. Nigerija je bogata z nafto in drugimi surovinami, je mlada in dinamična država z naglo rastočim bruto proizvodom. Danes je po BDP na 22. mestu v svetu, leta 2050, ko bo Nigerijcev že skoraj pol milijarde, naj bi se povzpela na 14. mesto. Lani je Nigerija vstopila v zvezo Brics in se kot večina afriških držav gospodarsko povezuje s Kitajsko. Za belske suprematiste v ZDA je to bil prehud izziv.

Aktivisti nigerijske diaspore v ZDA trdijo, da skuša Trump z agresijo izsiljevati nigerijsko vlado in zavirati politični in gospodarski vzpon afriškega giganta. Med kritiki je tudi Wole Soyinka, leta 1986 prvi afriški prejemnik Nobelove nagrade za literaturo. Donalda Trumpa je primerjal s krvoločnim ugandskim diktatorjem Idijem Aminom. Ni naključje, da so mu prav dva dni, preden je prvega novembra Trump prvič javno zagrozil Nigeriji, zavrnili vizum za vstop v ZDA, kjer je Soyinka že 30 let predaval na najbolj prestižnih univerzah.