POD PREPROGO: S silo ni šlo, bo z dialogom?

Med anahronistično liturgijo vrha G7, snidenja iz realnega sveta vse bolj odtujenih voditeljev zahodnega bloka, se je samozvani »the boss« druščine (naj mu Bruce Springsteen, človek vse drugega kova, oprosti otročarijo) Donald Trump bahal, da je dosegel »zgodovinski triumf« proti Iranu. Na drugem bregu Perzijskega zaliva so se voditelji prerojenega islamskega režima izprsili, ker so »ponižali« velikega in malega satana, ZDA in Izrael. Benjamin Netanjahu se medtem peni od jeze in tuhta, kako bi z bombami nad Bejrut sabotiral premirje.

Dogovor je krhek. Njegova moč ni toliko v vsebini kolikor v nevzdržnosti vojne. Donald Trump je z njo naredil neprecenljivo škodo ne le samemu sebi, za kar mu je edino mar, ampak je trajno spodkopal verodostojnost ZDA kot svetovnega žandarja in določevalca mednarodnega reda.

Teheran je 104 dni kljuboval agresiji dveh jedrskih velesil, največje in najbolj agresivne. Vendar si tudi Iran, ki ga že pol stoletja dušijo težke sankcije, ni mogel privoščiti še dolgotrajne vojne, uničenja, blokade izvoza nafte. Je pa pokazal nesluteno sposobnost, da zdrži več kot Trump, ki se je brezglavo podal v vojno, v katero ga je zvabil Izrael.

Iran je politični zmagovalec vojne, ker je »koalicija Epstein«, po imenu lika, ki najtesneje veže Trumpa na Netanjahuja, zgrešila prav vse cilje, ki si jih je postavila. Prvi je bil zrušenje režima. Režim je preživel in se po umorih starih liderjev pomladil in utrdil. Kleriki so danes v ozadju, čas bo pokazal, ali bo prevladalo trdo vojaško krilo pasdaranov ali reformisti, ki so spretno vodili pogajanja. Slednja možnost utegne s časom odpreti pot demokratizaciji države, ki je že bila v teku (nošnja rute za dekleta ni več obvezna) in jo je prav agresija zavrla.

Drugi cilj je bilo uničenje iranskih raketnih sistemov in dronov. Iran je obdržal večji del oborožitve. Ohranil bo tudi možnost razvijanja jedrske tehnologije v civilne namene. Uničenje 440 kg zalog obogatenega urana je bil tretji spodletel Trumpov cilj. Iran ima v tej zalogi pogajalsko karto, ki jo je po informacijah o vsebini memoranduma - 300 milijard dolarjev vojne odškodnine od ZDA, vrnitev v tujini zamrznjenih sredstev, sprostitev trgovanja z nafto in plinom - spretno zaigral.

Pridobil je še nov adut, nadzor nad Hormuško ožino, učinkovitejši od atomske bombe. Iran si je v islamskem svetu tudi utrdil ugled, ki bo najbrž presegel celo delitve med šiiti in suniti. Kljuboval je belskemu imperializmu, ki že nekaj stoletij dominira svet in je s karikaturo državnika, ki trenutno domuje v Beli hiši, pokazal, da se njegov čas izteka. To je spodbudna novica za sedem osmin človeštva.

Trump in Netanjahu sta v nadutem prepričanju, da je svet mogoče obvladati zgolj z vojaško silo, zagrešila usodno napako. Mislila sta, da se bo po umoru 87-letnega za rakom obolelega Alija Hameneja iranski režim zrušil. Zgodilo se je nasprotno. Umor verskega še prej kot političnega voditelja, nekakšnega šiitskega papeža, je izzval Irance. Moč ni samo v orožju, je tudi v ponosu ljudi in narodov, v njihovi kulturi, veri, civilizaciji, volji po samoodločanju. Ko bo med 4. in 9. julijem, prav ob 250-letnici neodvisnosti ZDA, Hamenejev pogreb, bomo moč teh sil najbrž videli v milijonski množici na ulicah iranskih mest. Se moramo teh milijonov in stotin drugih, ki bodo po svetu slavili kljubovanje zatiranega juga proti gospodarjem sveta, bati?

Na izbiro imamo dve možnosti. Ena je, da skušamo to energijo zatreti s silo. To počne Netanjahu v prepričanju, da bodo Judje preživeli, samo če bodo z vojaško močjo nadvladali ves arabski svet. Ta pot vodi Izrael v samomor, svarijo Anna Foa, Moni Ovadia, Ilan Pappé, Omer Bartov in drugi jasnovidni judovski intelektualci. Če staviš vse na moč, boš slej ko prej naletel na nekoga, ki bo močnejši od tebe. Ta pot bi Zahod vodila v katastrofo.

Druga pot je prisluhniti drugim, razumeti njihove razloge, priznati naše zgodovinske krivde, vzpostaviti pravičnejše odnose. Vse to bo dolg proces, takoj pa je treba ubrati pot dialoga. Danes je (še) ni sile na svetu, ki bi lahko resno mislila, da lahko postane nov gospodar planeta in zasužnji belo raso, tako kot smo doslej mi vse druge. Še imamo čas, da to preprečimo, moramo pa ubrati točno nasprotno smer od tiste, v katero nas vodijo fašisti, suverenisti in populistični nacionalisti, ki naskakujejo oblast po vsej Evropi.