POD PREPROGO: Sveta dežela?

Božič. Betlehem. Po evangelijih se je tam rodil Jezus. Mestece šteje 30 tisoč prebivalcev, petina je kristjanov. 56 let so pod vojaško okupacijo, od sporazuma v Oslu leta 1993 z delno palestinsko samoupravo. V mesto se zajeda betonski zid, ki ga je Izrael zgradil po letu 2002 in Betlehem ločuje od bližnjega Jeruzalema. Dušijo ga judovske utrjene naselbine, sezidane na nekdanjih oljčnikih in sadovnjakih.

Palestinci v Betlehemu so nekoliko na boljšem kot drugje. Z Gazo ni primere. Niti z Dženinom in Hebronom, kjer koloni in vojaki vsak dan koga ustrelijo; v dveh mesecih že 300 ubitih in na tisoče ranjenih na Zahodnem bregu. Do lani je Betlehem nekaj imel od verskega turizma, prisotnost krščanskih inštitucij je omilila represijo. Niso živeli v razkošju. Pri checkpointu 300 na cesti proti Jeruzalemu se je vsako rano jutro gnetlo na tisoče razlaščenih, ki so moledovali za dnevno zidarsko zaposlitev ... v gradnji judovskih naselbin na palestinski zemlji. Za preživetje so morali požreti tudi to.

Dela zdaj ni. Ni božiča v Betlehemu. Najlepše darilo bi za otroke bilo to, da bi lahko spet šli v šolo, poroča dopisnik Avvenire Nello Scavo. Ni lučk, ni prazničnega vzdušja, ljudi na ulicah je malo. V mesto se moraš prebiti skozi cestne bloke oboroženih naseljencev ali vojske. Če si Palestinec in te ustrelijo, imajo vojaki in naseljenci 99,7 odstotka možnosti, da ne bodo kaznovani.

V Gazi je hujše. So bombe in ostrostrelci. Tisti, ki je ustrelil mamo in hčerko na pragu cerkve Svete družine, je videl, v koga meri. Ustrelil je, enkrat, dvakrat. Vsaj trikrat je ustrelil njegov kolega v tri neoborožene moške, ki so vihteli belo cunjo v znak predaje. Presneto, bili so izraelski talci! Vendar, ali bi bil vojni zločin kaj manjši, ko bi se predajali trije neoboroženi Palestinci? Slepa maščevalska ihta. Izraelski vojaki skrunijo mošeje, tanki so razrili šest pokopališč, piše New York Times, podrli nagrobnike, razruvali kosti. So med grobovi iskali borce Hamasa? Ali so izvajali pričakovanje Davida Azoulaia, župana izraelske Metulle, da »je treba Gazo izprazniti, jo izravnati, da bo taka kot Auschwitz«? Najstnike vojaki IDF uporabljajo kot žive ščite, privezane na pokrove izvidniških džipov ali peš, z zavezanimi rokami. Ko niso več potrebni, strel v tilnik in truplo v obcestni jarek.

Zgodovinarji, tudi katoliški, niso prepričani, da je zgodba o Herodovem pokolu otrok za časa rojstva Jezusa resnična. Danes je to postala. Ubitih otrok je že več kot osem tisoč. Tisti pod ruševinami še niso všteti. Ko bi se Jezus Kristus rodil letos v Gazi, najbrž ne bi dočakal 33 let. Tak je božični čas v Sveti deželi, zibelki treh monoteističnih religij, ki so v teku stoletij od križarskih vojn dalje prav tu pokazale svoj najbolj krvoločen obraz. Vendar problem ni v religijah, je v njihovi zlorabi, ko se nacionalizem obesi na starodavne svete bukve, zato da si en narod lasti ekskluzivno pravico do zemlje in skuša drugega pregnati ali podjarmiti.

To je tragedija Palestine in izhoda ne bo, dokler ne bosta obe strani sprejeli sožitja in sobivanja med drugačnimi. V tem trenutku res ni videti, kako bi tam spet zavladal božični duh miru in sprave. Po anketi Univerze v Tel Avivu 94,1 odstotka Izraelcev podpira vojaški napad na Gazo, od teh je 57,5 odstotka odgovorilo, da bi ga bilo treba še zaostriti. Le 1,8 odstotka je bilo proti. Zaskrbljujoče, saj je izbira za mir predvsem v rokah Izraela, ki nadzoruje vso Palestino od Jordana do morja, delno legitimno po resoluciji ZN 181 iz leta 1947, delno z vojaško okupacijo.

Prvi korak na poti do sožitja je, da vsaka stran prizna lastni del krive za dosedanje grozote, je v pretresljivem romanu Jutra v Dženinu zapisala Susan Abulhawa. Katoliški patriarh Jeruzalema Pierbattista Pizzaballa dodaja, da je treba bodočnost graditi skupaj s Palestinci, ne na njihovi koži. Če Izrael tega noče ali ni sposoben, bi mu to morala vsiliti mednarodna skupnost, predvsem Evropa in ZDA, ki pa gledata, molčita in oborožujeta Izrael.

Tanek sij upanja v tej globoki temi je po pisanju Haaretza poziv voditeljev ameriških judovskih skupnosti, naj predsednik Joe Biden sproži mirovno pobudo s tremi cilji: dve državi za dva naroda, zamrznitev judovskih naselbin in ustavitev nasilja judovskih naseljencev. Ni veliko, a nekje je treba začeti.