POD PREPROGO: V igri je zasuk v avtoritarizem

Umor dilerja v Rogoredu in ustavni referendum o sodstvu sta dve plati iste medalje. Z obeh se zrcali avtoritarno pojmovanje države, ki ga desnica ima v krvi in ga skuša s spremembo ustave zakoličiti za bodoče rodove. Pod uradom so osnove demokracije, ki naj bi slonela na delitvi oblasti in vladavini prava.Slednja pomeni, da smo vsi državljani podrejeni zakonu in da o kršitvah sodi neodvisno sodstvo. Kot v Orwellovi Živalski farmi pa so v vladi prepričani, da so nekateri bolj enaki kot drugi. Na primer policisti, za katere so na valu emotivne manipulacije izgredov na nedavni demonstraciji v Turinu skušali uvesti t. i. kazenski ščit. K sreči Kvirinal ni mogel sprejeti tako očitne kršitve 3. člena ustave o enakopravnosti med državljani.

Avtoritarna miselnost desnice je spet butnila na dan po umoru v Rogoredu. Čim so agencije objavile vest, da je policist ubil priseljenca, osumljenega preprodaje drog, je podpredsednik vlade Matteo Salvini že izrekel sodbo: polno solidarnost policistu in svarilo tožilcu, naj si ga ne drzne preganjati.

Prvemu petelinu je kmalu sledil ves kokošnjak. Posebno patetično je izzvenel načelnik poslancev Bratov Italije, odv. Galeazzo Bignami, ki se je v zgodovino republike že vpisal s tem, da je ponosno poziral v nacistični uniformi. Ognejvito se je spravil nad tožilca, ki si je dovolil ne samo preiskovati morilca, ampak tudi policiste, ki so ga ščitili.

Svoj piskr so pristavili številni drugi. Pred referendumom o sodstvu nihče v desnici ni želel izostati v udrihanju po tožilcu. Preuranjeno sodbo je neprevidno pristavila še Giorgia Meloni, ki ne izpusti priložnosti, da bi sodstvu očitala vse zlo tega sveta: od pregona Enza Tortore, ki je bil nazadnje oproščen prav po zaslugi neodvisnosti sodstva, in odškodnine zaradi protizakonitega zasega ladje Sea-Watch, ki jo je izreklo civilno sodišče in torej nima veze z reformo kazenskega sodstva, do odškodnine 700 evrov alžirskemu priseljencu, ki je bil žrtev nehumanega ravnanja, ko so ga iz centra CPR v Gradišču deportirali v Albanijo in pri tem njemu in svojcem lagali o destinaciji.

Resnica o Rogoredu je nazadnje prišla na dan. Se je kdo opravičil? Je koga sram? Kje pa! Predsednik senata Ignazio La Russa je kot dimno zaveso zavihtel puhlico o smrtni kazni - celo dvojni, z vmesno vstajo od mrtvih in ponovno eksekucijo - za policista. Matteo Salvini prisega, da eno gnilo jabolko nič ne spreminja. On je in vedno bo na strani policije.

Problem je, da je v Rogoredu bila gnila košara. Kolegi so do zadnjega krili morilca in priznali resnico šele spričo neovrgljivih dejstev in pričevanj. Preiskava razkriva temno ozadje izsiljevanja in zlorab, za katere so mnogi vedeli in molčali. Napačno bi bilo kriviti vse policiste, še slabše jih apriorno opravičevati. Potrebno je brez predsodkov preveriti individualne odgovornosti, nujno pa bi bilo poseči tudi v sistemske pomanjkljivosti, ki dopuščajo zlorabe, kjer jih ne bi smelo biti. Za prvo je pristojno sodstvo, za drugo politika.

K sreči v Italiji še imamo neodvisne sodnike. Po referendumu bomo videli, ali bo za naprej še tako. Politika pa se svoji dolžnosti izneverja in se raje spravlja nad sodnike - zadnjo protiutež diktaturi samooklicane večine nacije. V tem je srž referenduma. Problem ni prehajanje neznatne peščice sodnikov iz preiskovalne v sodno vlogo. Razkroj Višjega sodnega sveta na tri ločene in z uvedbo poniževalnega žrebanja politiki vse bolj podrejene organe je neposreden napad na neodvisno sodno oblast.

Izvršna oblast (vlada) že dominira parlament, ki pri ustavni reformi ni imel besede: štirikrat zapored je bila v obeh vejah parlamenta sprejeta brez enega samega popravka. Neoliberalni avtoritarizem je že potlačil vlogo družbenih teles, strank, sindikatov, medijev. Tonemo v diktaturo večine, ki si lasti vso oblast in jo upravlja ne v interesu ljudstva, ampak finančno-ekonomskih lobijev z obeh bregov Atlantika.

Desnica snuje nov volilni zakon, da bi si oblast zakoličila še za naprej. V treh etapah: prva je referendum, druga volitve parlamenta čez eno leto, tretja izvolitev novega predsednika republike čez tri. Giorgia Meloni, ki prihodnjega januarja dopolni 50 let, cilja na Kvirinal in zasuk - de facto, če ne de iure - v avtoritarno predsedniško republiko. Tudi to bo v igri, ko bomo 22. in 23. marca volili na ustavnem referendumu o sodstvu.