PODNEBNA KRIZA: Za otroke, a proti njihovi prihodnosti

Imamo dokaze, podatke, znanje in tehnologijo, vendar se podnebne krize še vedno ne lotevamo, kot bi se morali. Za dolgoročno ukrepanje, tako pravijo, je namreč potrebna politična volja, ki pa je očitno ni. Kako dramatične so razmere, smo to poletje občutili na lastni koži, kljub temu pa so vse glasnejši glasovi, ki v podnebni politiki vidijo zaroto ali drag projekt elit.

K sreči 85 odstotkov Evropejcev podnebne spremembe še vedno ocenjuje kot resen problem. Toda na politični lestvici jih prehitevajo varnost, konkurenčnost in gospodarske skrbi, ta premik pa spretno izkorišča populistična desnica. Raziskave kažejo, da sta nacionalistična in nativistična gibanja v zahodni Evropi med najdoslednejšimi nasprotniki ukrepov, desni populisti pa so tisti, ki od tako imenovanega zelenega odpora unovčijo največjo korist. Tu nastane skoraj groteskno protislovje: stranke, ki svojo politiko gradijo na obrambi naroda, družine in prihodnosti otrok, v imenu »konkurenčnosti« zahtevajo odlaganje ukrepov, katerih ceno bodo plačali prav ti otroci. V Italiji so raziskovalci dokumentirali tudi preplet interesov fosilne industrije, gospodarskih združenj in desnih političnih akterjev pri zaviranju podnebnih politik. Tema je kajpak bolj kompleksna od izjav, da »kapital ukazuje politiki«, vendar braniti lasten narod in mu hkrati zapuščati bolj vročo, sušno in nevarno državo je navsezadnje precej nenavadna oblika patriotizma.