POMISLEKI: Ameriški rušilci pred obalo Venezuele

Evropejci se imamo od nekdaj za središče sveta, celo svetovni zemljevidi so prirejeni tako, da smo videti večji, svetovni jug pa manjši. Tudi zdaj, ko v resnici naš balon že pušča, se še napenjamo, sami pred seboj se delamo izjemno pomembne. Za nobeno ceno nočemo priznati, da tehtamo zmeraj manj, naš vpliv usiha. Donald Trump nam skupaj z ruskim Putinom postavlja ogledalo, posmehuje se nam.

Svetovno dogajanje dojemamo skozi svoja očala, prirejena našim pogledom, našemu prepričanju, da še vedno odločamo. Pa se niti o tem ne zmoremo dogovoriti, kaj se dogaja v Gazi. Poslov z Izraelci nihče noče izgubiti, denar je denar. Oborožujemo se, ves svet ve, da je najbolj sofisticirano orožje tega sveta koncipirano v Izraelu, pa četudi morda na njem piše, da je izdelano v Nemčiji ali kje drugod v zahodni Evropi.

Tragičnega opozorila, da se bliža trenutek, ko bodo iz majhnega koščka obale ob vzhodnem Sredozemlju izselili kar vse Palestince, ki bodo preživeli sedanjo morijo, nočemo in nočemo vzeti zares. Kako naj bi potem jemali zares dogajanje daleč od nas, ko pa se niti resnosti ukrajinske drame ne zavedamo in se nočemo zavedati nevarnosti svetovnega spopada, če se bodo politiki in generali predolgo igrali z ognjem.

V Karibih se zadnje dni dogaja, da se pred obalami Venezuele zbirajo ameriške vojaške ladje, veliki rušilci s helikopterji in droni, pa podmornice so zraven.

Ameriški prvi in največji veljak Trump, slovenski zet, se je namenil obračunati s prodajalci mamil, ki preplavljajo Združene države Amerike. Potrošnikov mamil je na severu vsak dan več, povpraševanje je tolikšno, da si lahko farmacevti izmišljajo vedno nove, vsakokrat bolj nevarne sintetične droge. Trg severno od Rio Grande pogoltne vse. Južnoameriškim državam, ki mamila proizvajajo in pošiljajo na sever, Trump grozi, da jim bo poslal svojo, ameriško vojsko, če same niso sposobne ustaviti proizvodnje in trgovine z mamili. Zlasti Mehika se je takim načrtom uprla, tudi drugi niso navdušeni.

Za prvega med grešnimi kozli in svetovnimi zločinci, ki trgujejo z mamili, je ameriški predsednik določil svojega glavnega nasprotnika na jugu zahodne poloble Nicolasa Madura, ki ga Washington ne priznava za predsednika Venezuele. Nanj je razpisal nagrado 50 milijonov dolarjev. Maduro v ameriških očeh pomeni večjo grožnjo, kot jo je nekoč Osama Bin Laden. Maduro ni venezuelski predsednik, navaden ubežnik je, vrhovni šef mamilarskega kartela De los Soles, je oznanil ameriški vladni glasnik, ko so poslali rušilce na jug.

Pa ni ostalo samo pri obljubljeni nagradi vsakomur, ki bi pomagal ujeti Madura in ga pripeljati v ameriške ječe, kjer ga čaka dosmrtni zapor. Trump je pretekle dni napotil v jugovzhodni del Karibov rušilce, tudi atomsko podmornico, zraven še 4500 marincev, ki naj ujamejo Madura in presekajo njegove trgovske poti z mamili. V Washingtonu so prepričani, da bi z obračunom v Venezueli presekali mamilarske poti. Tako vsaj razlagajo svoji in tuji javnosti. V Evropi se s temi zgodbami sploh ne ukvarjamo, dovolj imamo svojih skrbi.

Nicolas Maduro, ki se je celo nadejal, da bodo Američani v drugem Trumpovem mandatu popustili in dovolili svojim družbam tehnološko voditi venezuelsko naftno industrijo, se je znašel pod pritiskom. Nemudoma je zbral štiri milijone in pol vojaških rezervistov, na obalah čakajo, da priplujejo ameriški rušilci. Niso oboroženi tako zelo dobro kot morebitni napadalci, vsekakor pa jih je stokrat več. Ob redni vojski rušilce torej čakajo štirje milijoni pripadnikov Narodne milice, najbolj zvestih in predanih Madurovih privržencev, omislil si jih je in organiziral že rajnki Hugo Chávez, ki se je na take stvari spoznal.

V Evropi upamo, da se ne bo zapletlo okrog Ukrajine, spopad z Rusijo bi stežka preživeli. Hkrati pa se vneto oborožujemo, čeravno nam je jasno, da je sodobno orožje tehnološko načrtovano in izpopolnjeno v Izraelu, izdelano pa pretežno v ZDA.

Onkraj Atlantika se nadejajo, da bo morda Trump vendarle dovolj trezen, da mamilarjev, ki kakopak res obstajajo in dobro služijo, ne bo preganjal z rušilci in podmornicami. To bi bilo tragično za vse, še posebej za venezuelsko opozicijo, ki ob Trumpovih grožnjah Maduru slavi zmago. Mobilizacija narodnih milic pomeni prav Madurov obračun z nasprotniki.