POMISLEKI: Falklandi spet vroči

Četrt stoletja mineva, odkar je britanska krona s trinajstimi kolonijami na ameriški celini podpisala deklaracijo o neodvisnosti, čisto malo pozneje, 4. julija 1776, so razglasili neodvisnost ozemelj, ki danes na zemljevidu pomenijo samo del vzhodne obale sodobnih Združenih držav. Marsikaj se je dogajalo v četrt tisočletja, tako negotovi in na trenutke neprijetni kot zadnje čase pa odnosi med nekdanjo kolonialno prestolnico in kolonijami, ki so postale svetovna kolonialna velesila, vendarle niso bili prav pogosto. Večji del obdobij sta bila Združeno kraljestvo in Združene države Amerike tesna zaveznika.

Ta čas, zadnje mesece, v času drugega vladanja Donalda Trumpa, je malo drugače, v resnici skrb zbujajoče drugače. Vsemogočni vladar, ki ga vse teže zmoremo označiti kot slovenskega zeta, je tudi britanskemu imperiju pokazal roge. Prav nič težko mu ni oznaniti, da je strašno razočaran nad Londonom, ki je Ameriki pokazal hrbet, Britanci nehvaležno ne znajo prav ceniti, kaj vse je Amerika storila za nekdanje kolonialne gospodarje.

Ko tole pišem, se čez morje iz Velike Britanije v Washington ravno vozita kralj Karel III. in njegova soproga Camilla, kraljica Združenega kraljestva. Dogodka niso zmogli prav na veliko napovedovati in na veliko oznanjati zato, ker so imeli v ameriški prestolnici še enkrat na vrsti streljanje na predsednika in njegovo spremstvo, tokrat na slovesni večerji tujih dopisnikov. Tik pred prihodom gostov iz Londona se je zgodilo, Trumpa so na hitro odpeljali iz dvorane, njegovega podpredsednika tudi, prva dama je malo počakala pod mizo, ker varnostni protokol veleva najprej reševanje najvišjih funkcij, šele potem druge ljudi, ne glede na to, kako pomembni so.

Svet je bil kar malo vznemirjen, marsikdo tudi zato, ker je ameriška zakonodaja tako zelo mlahava, da se lahko kdorkoli po hotelu, kjer gostuje predsednik in pomemben del njegovega štaba, lahko sprehaja s pištolo, puško in več noži. Stražarji so reagirali šele ob prvih strelih.

Kljub preplahu zaradi že tretjega poskusa atentata na Trumpa niso odpovedali kraljevega obiska iz Velike Britanije. Bolj simboličnega pomena je kot političnega, pa je vendarle srečanje dveh monarhov, ki se nekako spoštujeta, medtem ko ameriški predsednik, ki je tudi monarh, svoje britanske politične in oblastne kolege iz Londona prezira. Tega sploh ne skriva. Ob očitkih, da ne znajo ceniti ameriške vloge iz druge vojne, jih gleda, kolikor je mogoče, zviška. Podobno kot kogarkoli drugega med navadnimi smrtniki, ki niso milijarderji in se mu niso prav podredili.

Vsemogočni predsednik najbogatejše države na svetu je hitro po začetku drugega mandata svetu pokazal, da od sveta pričakuje marsikaj, denimo Panamski prekop in Grenlandijo. Z vojno proti Iranu je pokazal, da zna kadarkoli ustaviti svetovno gospodarstvo, podreti ravnotežje, za katerega se je svet trudil desetletja. Tik pred kraljevim odhodom iz Londona v Washington je pokazal, da se ne namerava ustaviti samo na Jutrovem. Britancem je sporočil, da Amerika pripada Američanom, kar pomeni, da tudi Falklandski otoki, ki jim v Latinski Ameriki pravijo Malvini, skladno z Monroejevo doktrino, sprejeto stoletje po neodvisnosti, pravzaprav pripadajo Združenim državam Amerike.

O tem za Trumpa pač ni dvoma. Amerika pripada Američanom. Tudi pred skoraj pol stoletja so se generali na jugu celine spomnili nekaj podobnega. Amerika Američanom je zanje pomenilo, da Malvini, po britansko Falklandski otoki, pripadajo Argentini. Washington je takrat podprl Veliko Britanijo, argentinske generale pa Sovjetska zveza. Brez ameriške podpore bi Britanci takrat izgubili, menijo tedanji britanski generali. Padlo je 649 argentinskih vojakov, ki so jih okrutni generali poslali »osvobajat« otoke sredi Atlantika, ob njih tudi 255 britanskih vojakov in trije prebivalci sredi ocena izgubljenega otočja.

Britancem je vzelo sapo, ko je Trump povedal, da hoče zase Falklandske otoke. Taka zahteva spreminja marsikaj. Amerika Američanom pomeni, da bi ZDA ob morebitnem konfliktu za otoke podprle Argentino, tam vlada Trumpov pajdaš Javier Milei.

V Londonu so nekateri komentatorji zapisali, da gre kralj na obisk v »Trumplandijo«. Zapisali so tudi, da zahteva po Malvinih pravzaprav zahteva britanski odgovor - Združeno kraljestvo naj zahteva nazaj vso Ameriko na severu, ki so si jo v kolonialnem obdobju vzeli Britanci.