Prijava
Dark Theme
Ne vem, ali ste opazili, da ameriški predsednik Donald Trump skoraj ne omeni Kube, ko govori o problematičnih državah ameriškega juga. Ne samo o Kubi, tudi o floridskih Kubancih ne govori, ki so skoraj vsi po vrsti navdušeno glasovali zanj na zadnjih volitvah. Prirejali so koncerte kubanske glasbe in vabili rojake, naj se izrečejo za največjega borca proti dinastiji Castro med vsemi Američani na svetu. Rajali so dolgo v noč, take navade so prinesli že od doma, zbirali so denar za kampanjo. Nadejali so se tudi vpliva v novi administraciji, njihov človek Marco Rubio je sodil v najožjo ekipo, zdaj je zunanji minister. V vojsko Trumpovih privržencev so potomci pobeglih Kubancev privabili tudi skoraj vse prišleke zadnjih let, novi nasprotniki komunizma sproti prinašajo nove ideje.
Kubancem, ki jih je v Miamiju in drugod na jugu ZDA na milijone, se je Donald Trump zdel najbolj zanesljivi in zagrizeni nasprotnik kubanskega komunizma. V prvem mandatu se jim je prikupil, ko je zbrisal iz zgodovine po njihovem že kar kriminalne poteze predhodnika Baracka Obame, ki je obnovil diplomatske stike, blokade pa vendar ni preklical.
Donaldu Trumpu so Kubanci na Floridi ploskali vse do trenutka, ko je obrnil ploščo in se lotil desetletja nedotakljive kubanske skupnosti v ZDA na način, kakor se loteva vseh drugih prišlekov. Nič več niso nedotakljivi, tako rekoč s svetniškim sijem obsijani tisti, ki so prikorakali, priveslali, morda na koncu celo priplavali do ameriške obale z najbližjega otoka Kube. Zdaj je pravljice konec. Donald Trump je načelen, tudi neusmiljen. Kubanci so padli v isti kotel z vsemi drugimi prišleki, nič več se ne morejo privoščljivo posmehovati Gvatemalcem in vsem drugim. Tudi Kubance vržejo v keho, zaprejo za visoko ograjo, naložijo na letalo in odpeljejo v Havano. Izročijo jih režimu, ki jih je neskončno vesel, ob vseh drugih nezadovoljnih revežih mora skrbeti tudi za svoje prisežene nasprotnike, ki so na severu že kaj neprimernega zagrešili, da so jih izgnali.
Zadnje mesece posebna Trumpova letala tudi Kubance vozijo na Kubo, kakor drugam vozijo pribežnike iz Venezuele, Gvatemale, Hondurasa, Haitija. Vozijo jih tudi v Salvador, kjer na videz strogi in pravični predsednik palestinskega porekla Nayib Bukele ureja zadeve na kar se da neposreden in za vse enako strog, grob način. Najprej za domače kriminalne bande, ki jih je v Salvador pred leti poslalo ameriško pravosodje, je zgradil največji, najstrožji zapor, tam končajo vsi, ki so preživeli racije posebnih enot. Veliko je menda takih, ki racij ne preživijo. V Salvadorju ima Bukele veliko podporo, na volitvah dobi tri četrtine glasov kot za malico. Ti zapori so zdaj na voljo tudi Trumpu, z Bukelejem sta velika prijatelja in zaveznika.
Kubanski prišleki, nasprotniki najbolj osovraženega hudiča na ameriškem severu, rajnega Fidela Castra in njegovih naslednikov, ki še kar naprej vladajo, so bili več kot šest desetletij zanesljivo najbolj cenjeni med vsemi migranti. Ameriške oblasti so jim pomagale, potuho so imeli vsepovsod.
Dramatično zanje je, da jih zdaj kar naenkrat lovijo kot zajce, jih zapirajo in pošiljajo domov. V nemilosti so celo tisti stari pribežniki, si so v Miamiju že desetletja. Veljali so za dobre propagandiste proti havanskemu režimu, zdaj pa odkrivajo, da so bili pred begom od doma funkcionarji režima, morda celo agenti. Ameriške oblasti na Floridi občasno objavijo tudi imena sumljivih osebkov, katerih imena so za vekomaj umazana. To vnaša nemir v kubansko skupnost, tudi najbolj glasni protirevolucionarni voditelji so se kar malo pritajili. Proti Trumpu si sicer ne upajo reči nobene odločne besede, njegovih potez v primeru preganjanja Kubancev pa tudi ne zagovarjajo.
Tisti, ki jih je kot strela z jasnega doletela ameriška pravica, kakor velja za vse druge, ki se priklatijo z juga zahodne poloble, na spletu že objavljajo pričevanja, da je celo doma kljub hudi krizi morda laže kot v ameriških zaporih za ujete migrante.
Donald Trump ta čas v Teksasu gradi največji zapor za ujete migrante, odprli ga bodo v prihodnjih dneh. Predelati je dal velikansko vojašnico. Kubanci pa po zadnjih podatkih za beg iz karibskega raja ne načrtujejo več poti na Florido, v sanjski Miami. Pribežališča si iščejo bolj na jugu ali bolj na severu Amerike in predvsem v Evropi.
