Prijava
Dark Theme
Ogrska je bila vedno pomemben igralec na svetovnem odru. Za nas, mejaše, majhne in revne sosede, je imela venomer posebno vlogo. Ko je bila v spregi z Avstrijci, nam je tudi vladala, v Prekmurju je madžarski jezik prevladal do prve vojne. Spremenilo se je šele po trianonski pogodbi, ki je Madžarsko zmanjšala na sedanje meje. Tega v Budimpešti še danes čisto zares ne priznajo. Sedanji vladar, predsednik vlade, vsemogočni Viktor Orbán, še kar naprej riše Prekmurje na madžarskem zemljevidu, kadar hoče svojim volivcem in vsemu svetu pokazati, kako velika je bila in kako velika hoče, da spet postane njegova dežela. Tudi pol Romunije nariše na madžarskem zemljevidu in dober del Slovaške tudi. Nič ne pomaga, če sem in tja kdo zaradi tega protestira. Budimpešta je spet velika in mogočna, kakor je bila nekoč, še preden so jo za nekaj časa ponižali in si jo podredili Rusi. Priznati pa je treba Madžarom, da so se dobro držali, ko so se hoteli osvoboditi stalinskega jarma, za upor proti Rusom so plačali visoko ceno.
Tudi bruseljska Evropa protestira, ko Orbán igra svojo igro in ne priznava podrejenosti nobeni centrali, tudi Evropski uniji ne. Povezuje se s Putinom, ker se noče odreči poceni plinu in nafti, opozarja na stranpoti evropske politike, tako odločen in močan je, da ima tudi drugod po Evropi zveste somišljenike. Kralj Matjaž, ki spi pod Peco, je bil njegov predhodnik, Matija Korvin se spet pojavlja kot idol.
Madžarski vladar Orbán, ki je kar uspešno oživel staro imenitno podobo svoje dežele in Madžarsko spet naredil veliko, je to storil, še preden je začel njegov pajdaš in zaveznik Donald Trump delati veliko svojo Ameriko. Te dni se - tako velevajo navade, ki bi se jih vsemogočneži najraje otresli - Orbán podaja v novo bitko. Volitve ga čakajo, pa naj se jih še tako otepa. In tokrat se mu obeta, da bo imel še enkrat nasproti močnega nasprotnika, ki ga je sam vzgojil. Njegov učenec in zvesti sledilec Péter Magyar ima nekaj tednov pred volitvami občutno prednost pred učiteljem, ni pa nujno, da bo prednost trajala do konca in potem še naprej. Orbán je morda preveč zvit, da bi razvoj dogodkov prepustil volivcem, kdo ve, kaj vse še pripravlja za zadnje dni pred volitvami.
Viktor Orbán ima po svetu mogočne somišljenike in pajdaše. Prvi je gotovo Donald Trump, ki ga med drugim uči, da poraza na volitvah ne smeš priznati. Drugi veliki zaveznik je Benjamin Netanjahu, tudi temu je jasno, kako se stvarem streže, tretji je Vladimir Putin, ki ni prav nič propadel zaradi evropskih ukorov, ukrepov in kazni.
Viktor Orbán je naš sosed, zelo vpliven je tudi na Slovenskem, kar pogrešali pa smo ga med zadnjimi dogodki, prej je vedno navdušeno mahal z zastavico, na kateri je pisalo SDS. Tudi televizije in druge medije je ustanavljal v naših krajih, zdaj so se menda poskrili pod drugimi imeni in lastniki, delujejo pa še kar naprej.
Imajo pa Madžari te dni obilo preglavic. Pravzaprav jih ima predvsem Orbán. Péter Magyar vodi na lestvicah priljubljenosti, to Orbánu povzroča obilo skrbi. Krožijo že novice, da se tudi v madžarske volitve morda vmešavajo izraelski vohuni, posebne elitne in skrite enote strah zbujajočega Mosada, pravijo jim Black Cube, delajo za denar in storijo, za kar jih plačajo. Madžari že pravijo, da jih judovski vohuni ogrožajo, ni pa menda jasno, za koga delajo.
O nekakšni zasebni vohunski mreži Črna kocka smo prejšnji teden prvič slišali tudi v Sloveniji. Najprej v zvezi s prisluhi, v katere so jeruzalemski vohuni ujeli nadvse nespretne slovenske političarke, odvetnice in politike, potem pa še z novim odkritjem, da so ti mojstri svojega poklica prihajali v Ljubljano. Kar štirikrat so bili na Brniku s posebnim letalom. Pa ne samo to, tudi na Trstenjakovi ulici so jih videli, to pa je ulica, ki pomeni vsaj toliko, kakor je nekoč Tomšičeva ulica. Na Trstenjakovi je sedež največje, najbolje organizirane stranke SDS, na Tomšičevi je bil sedež cekaja rajnke partije.
Na Trstenjakovi so najprej zanikali, da so imeli karkoli opraviti s Črno kocko, potem so priznali, da se z njimi poznajo dvajset let. Kdo ve, zakaj so prispeli na Trstenjakovo in kaj so delali tam in zanje, so spraševali novinarji. Tine in Spomenka Hribar sta preprosto pojasnila, da Mosadova Črna kocka take stvari počne samo za denar. Nikamor ne gredo na izlet, pridejo, če jih povabijo in za to plačajo.
