POMISLEKI: Pirati v Karibih

Odkar sta španska kraljica Izabela Katoliška in španski papež Borgia pred koncem petnajstega stoletja napotila čez tedaj še neznani in neraziskani Atlantik najprej mornarje, se svet vrti okrog bogastva ameriškega juga. Kjer je bogastvo, so tudi pirati, ki bogastvo vzamejo zase. Kraljica je Španijo naredila katoliško, odgnala je muslimane in tudi jude, s tem presekala tradicijo sožitja, papež pa v literaturi velja za simbol razvrata, zgodovina je v njegovi zgodbi združila razvrat vseh papežev in prelatov.

Skupaj sta obrnila na glavo marsikaj na tem svetu, piratstvo pa naredila za svetovni pojav. Pred petimi stoletji sta takoj po odkritju v novi svet poslala duhovnike, da bi spreobračali nevedne duše in jih podredili vatikanski in španski kroni. In seveda vojake, da bi zavzeli kar se da veliko ozemlja. Veliko starega prebivalstva so pobili, drugi so pomrli od bolezni, ki so prišle z belimi zavojevalci. Preživeli so stoletja garali za špansko in vatikansko krono. Bogastvo so čez morja odvažali v Španijo, v Evropo, Španija je cvetela, rimske bazilike so še dandanes obložene z zlatom.

Če se čez morje pelje ladja, obložena s tovorom velike vrednosti, se morajo v zgodbi pojaviti tudi gusarji, pirati, ki bogato ladjo napadejo, jo oropajo in zasežejo. Tisoče filmov so nam ponujali v tovarni sanj, ki stoji v Kaliforniji, oazi neizmernega bogastva. Pirati iz Karibov so budili domišljijo milijonov gledalcev, spretni iskalci zakladov pa so vendarle vse do današnjih dni iskali, se potapljali, tudi že v zadnjih stoletjih izvlekli kakšno potopljeno ogrlico, krono, kepo zlata.

Pozneje so se dragocenosti spreminjale, najdbe niso bile več nujno zlate, ampak v obliki opojnih tvarin, morda črnega namesto bleščečega se zlata. Pirati pa so ostajali, še dandanes ropajo po Karibih, pa ne samo v filmih, ki prinašajo milijardne dobičke tistim, ki si izmislijo zgodbe. Ladje vozijo mamila z juga zelene celine. V Ekvadorju, denimo, mamila natovorijo na ladje skupaj z bananami, drugod jih tovorijo v hitrih čolnih, vozijo jih z letali in droni, največ na ameriški sever. Ameriški trg je velikanski, nikoli ne dobi toliko, kolikor lahko potrošijo omame potrebni ameriški državljani.

Zadnje mesece, še posebej pa zadnje tedne, se je za pirata vseh piratov razglasil prvi vladar tega sveta, ameriški mogotec, ki v obvladovanju sveta in spretnostih zbiranja bogastva tekmuje s podobno spretnim tekmecem, hkrati somišljenikom Putinom z druge, vzhodne strani sveta. Pirati so svojčas prestrezali z bogatim blagom naložene ladje tako, da so splezali na tujo ladjo, jo oropali, včasih odpeljali, včasih pobrali samo tovor. V Arabskem morju jemenski pirati še vedno napadajo velike ladje s čolni, zasežejo jih, ugrabljajo posadke.

Splet nam ponuja posnetke veliko bolj sofisticiranih piratskih podvigov. Pirati v Karibih priletijo v helikopterju, spustijo se z vrvmi na palubo tankerja, ki naenkrat naloži toliko, kot so nekoč vse ladje v celem letu. Na ukaz prvega med pirati cel tanker odpeljejo v svojo bazo, v svoje pristanišče. Zadnjih nekaj dni so pirati v Karibih zaplenili dva velika tankerja, napovedujejo, da jih bodo še več. Že prej so s helikopterji ali pa z droni napadali velike čolne, namenjene čez karibske vode na severnoameriško obalo. Potopili so jih, posadko pa pobili, da ne bi morda kdo na sodišču pričal o doživetem. Vse te piratske akcije budno spremlja največja flota, kar se jih je kdaj pojavilo v Karibih. Toliko piratov tam doli ni bilo še nikoli.

Dogajanje presega okvire piratskih posegov v prevažanje nafte ali mamil, ki so nadomestili nekdanje zlato. Vse skupaj postaja vse bolj podobno ruskemu početju pred ukrajinskimi mejami pred štirimi leti. Od tedaj je v grozljivih napadih na Ukrajino umrlo na tisoče in tisoče ljudi, v vojaških obračunih pa še veliko več vojakov na eni in na drugi strani. Milijarde evrov in dolarjev, tudi rubljev izginja v breznih vojne.

Imperialna politika na vzhodu ne prizna ukrajinskega predsednika, na zahodu pa ne venezuelskega. Za Washington Nicolas Maduro kot predsednik ne obstaja. Pa problem, tako se zdi, ni v tem, da si je res prilastil položaj po porazu na zadnjih volitvah, ampak v tem, da zahodni imperij hlepi po venezuelskih zalogah nafte, zlata, železa.