Pirati, tisti iz Pomislekov prejšnjega tedna, so v Karibih opravili svoj gusarki posel. S kirurško natančnostjo so se lotili operacije, nihče je ni znal preprečiti. Vrhunsko pripravljeni specialisti so se pripeljali v Caracas, malo streljali in bombardirali, na koncu pa odpeljali s seboj Nicolása Madura in njegovo ženo. Nihče jim ni poskusil preprečiti ne prihoda in ne odhoda. Ruski radarji niso ničesar zaznali, venezuelska obramba je preveč zastarela. Gledali smo prenos v živo po televiziji, tudi helikopterje smo videli, ki so leteli čisto nizko, pa nanje ni nihče streljal.
Kubanska vlada je bila dovolj poštena, da je že naslednji dan priznala svoj poraz. Izgubila je 32 svojih specialcev, ki so čuvali Nicolása Madura, pa so jih kavboji postrelili kot zajce. Da so vse to lahko storili, je očitno pomagalo tistih 50 milijonov dolarjev, ki so jih v Washingtonu razpisali na glavo venezuelskega samodržca, ki se je razglasil za predsednika po porazu na zadnjih predsedniških volitvah. Na Osamo Bin Ladna so razpisali pol manjšo nagrado, pa so ga tudi dobili v pest zahvaljujoč njej.
Milijone si je morda prislužil kdo iz venezuelskih vojaških ali političnih vrhov, morda kdo od kubanskih svetovalcev, ti so še najbolje vedeli, kaj dela Nicolás Maduro. Čuvali so ga natanko tako, kakor so desetletja čuvali Fidela Castra, tudi zanj nikoli ni bilo jasno, kje spi, kje se hrani, kje se s kom pogovarja. Desetletja dolgo je v Havani deloval obred čuvanja, pri Maduru v Caracasu pa je odpovedal. Tehnologije so se nesluteno razvile, kubanski specialci pa tega niso mogli opaziti, ker živijo v drugih časih. Ker so jih pobili, niso mogli videti, da so napadalci odleteli, nikogar niso pustili na tleh, da bi nadzoroval ozemlje. Samo sporočilo je ostalo, da poslej namesto Nicolása Madura v Caracasu vlada Donald Trump.
Kronika napovedanega napada na Caracas, pa ugrabitev, kakor se dogajajo v televizijskih nadaljevankah, je samo živopisni del dogajanja zadnjega konca tedna v Caracasu. V Karibih, na tem zblojenem svetu, kjer padajo pravila, odmira mednarodno pravo. V tej onemogli Evropi, ki si ne zmore priznati, kako globoko je zabredla, da bobu ne upa reči bob.
Mož, ki poveljuje piratom v Karibih, je po napadu in ugrabitvi, kakor je svet ni videl, mirno, jasno in oholo povedal, da poslej o usodi Venezuele odloča on sam, nihče drug kot on. Če to komu ne bo jasno in ne bo upošteval navodil, se bodo specialci vrnili in udarili bolj na široko in na globoko. Tudi Madurovi podpredsednici Delcy Rodríguez je sporočil, naj se pazi, kajti njo bo kaznoval huje kot Madura, če kot začasna venezuelska predsednica ne bo upoštevala, kdo je njen gospodar. Ameriške firme se verjetno že kmalu vračajo v Maracaibo, je sporočil, dostopnost in varnost zanje mora zagotoviti Delcy Rodríguez.
Da bi se kar se da na hitro nehali ukvarjati z Venezuelo in s kriminalnim napadom z ugrabitvijo, zna slovenski zet poskrbeti sila spretno. Tudi Kolumbija ima bolnega predsednika, ki se igra z mamili in zastruplja uboge Američane, tudi v Bogoti lahko pričakujejo prihod kavbojev v helikopterjih, mimogrede izve Latinska Amerika, ki sluti, da se vračajo leta, ko bodo Američani spet odločali o vsem, pri tem jih ščiti Monroejeva doktrina, stara že 202 leti. Na Kubi poseg ne bo potreben, saj se bo sesula sama vase, se pohvali Trump. Nekega lepega jutra, morda tudi sredi noči, kakor je bilo v Caracasu, se utegnejo kavboji pojaviti v Bogoti in odpeljati Gustava Petra, predsednika, ki je bil nekoč celo gverilec.
Morda se v tej fazi zgodbe o ugrabitvi v Caracasu zbudi celo naša Trnuljčica, bruseljska Evropa, ki ne verjame, da ni več ameriška prijateljica kakor nekoč. Trump je že sporočil, da si je jasno zamislil Grenlandijo pod svojo zastavo, to bosta morali Danska in Grenlandija pač doumeti.
Nekega lepega jutra se kavboji s helikopterji in letali pač lahko pojavijo na severu Atlantika, v nekaj besedah lahko razložijo Dancem, kje je pot domov. Se bomo tudi tedaj spraševali, kaj neki je zagrešila danska vlada, da si je zaslužila kazen? Je morda dovolila prevažanje mamil, karkoli s seznama grehov, ki je pričakal Madura na sodišču v New Yorku? Natančno tak seznam je bil napisan tudi za bivšega honduraškega predsednika Juana Orlanda Hernandeza, ki pa so mu pred kratkim čudežno odpustili vse grehe.